Tiskane izdaje
Čas je za umiritev politične atmosfere, zdaj razlaga predsednik vlade Borut Pahor. Še v petek je govoril o svojem razočaranju in o izsiljevanju, ki si ga je privoščila vodilna opozicijska stranka.
Po viharju, ki ga je sprožila odločitev SDS, da bo obstruirala delo državnega zbora, dokler ne bo sprejet zaključni račun proračuna za leto 2007, in to tak, ki bo kazal proračunski presežek, in po burnih odzivih koalicijskih strank, ki so to označile za izsiljevanje, padle pa so še vse kaj hujše besede, govorilo se je celo o koncu parlamentarizma, je bilo včerajšnje srečanje predsednikov parlamentarnih strank in vodij poslanskih skupin prvi preizkus, kako odnosi med koalicijo in opozicijo funkcionirajo po novem. Še težji preizkus za Pahorja pa je bil vrh koalicije, na katerem so se odločali, kako naj se koalicija odzove na to, kar jim počne opozicija.
Če se je še včeraj zjutraj zdelo, da možnost nadaljnjega sodelovanja v nekakšnem partnerstvu med koalicijo in opozicijo zaradi velikega ogorčenja v vrstah vladnih strank za nekaj časa ni realna, pa se je zvečer pokazalo, da se koalicija tej možnosti vendarle noče povsem odreči. Premieru Pahorju je znova uspelo svoje prave partnerje, torej politike iz strank koalicije, prepričati o nadaljevanju tiste smeri, ki jo je bil zastavil ob prevzemu oblasti: sodelovati z opozicijo, iskati skupne točke namesto razlik, pozabiti na pretekle napake in zamere. Izrecnega sklepa o nadaljevanju partnerstva pa koalicija ni sprejela. Za zdaj je obveljala formulacija, da ne bo koalicija tista, ki bi partnerstvo onemogočala.
Pogledi vodilnih politikov in poslancev koalicijskih strank so očitno zelo različni, nezadovoljstvo s tem, kako se do njih vede opozicija, pa zelo veliko, tako da bo ob vsakem zapletu med vladno in opozicijsko stranjo vedno znova privrelo na plan. A ker bodo ob poglabljanju krize dobro voljo opozicije najbrž še potrebovali, se za zaostrovanje (še) niso odločili. Zaplet ob obstrukciji SDS za zdaj ostaja le grenka izkušnja.
