V UKC Ljubljana 400 potrjenih primerov gripe

Ljubljana – Na Hrvaškem je za posledicami gripe to zimo umrlo že 30 ljudi, koliko jih je pri nas, ni znano. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) podatke še zbirajo, s klinike Golnik pa poročajo o eni smrtni žrtvi. Virus je menda letos še posebno vztrajen, največ okužb je v primerjavi z lansko statistiko mogoče pričakovati prihodnji teden.

V bolnišnici Petra Držaja, kjer vsako leto odprejo poseben oddelek za epidemije, imajo zasedenih vseh 20 postelj, najhujši val pa še pričakujejo. Viktorija Tomič, vodja laboratorija za respiratorno mikrobiologijo na kliniki za pljučne bolezni in alergijo Golnik, je povedala, da so letos v primerjavi z lani obravnavali več bolnikov, ki so bili okuženi z virusom gripe. Bilo je tudi več takih, ki so zboleli za težjo obliko bolezni. Imeli so tudi en smrtni primer, povezan z gripo.

Nedostopni podatki

V slovenjgraški in celjski bolnišnici smrti zaradi gripe oziroma v zvezi z njo letos še niso imeli, v ljubljanskem kliničnem centru pa so prosili, naj podatke pridobimo od NIJZ. Tam so pojasnili, da podatki za tekočo sezono gripe niso na voljo, saj njihovo zbiranje in analiza še potekajo. »Podatkov glede smrti zaradi zapletov z gripo (poslabšanje kronične bolezni, sekundarne pljučnice in podobno) ni na voljo, saj se kot osnovni vzrok smrti označi osnovna bolezen, ne akutna bolezen (gripa),« je zapisala Eva Leban, specializantka javnega zdravja na inštitutu.
 

Veliko primerov gripe ni potrjenih

»Pri starejših ljudeh je odziv na cepiva slabši, zato je verjetnost, da starejši človek zboli, večja. Pomembno je, da je cepljenih čim več ljudi, saj se s tem preprečuje tudi, da bi bolezen prišla do takšnega človeka,« je v izjavi za medije povedala namestnica predstojnice Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana Bojana Beovič. Kot pozitivne učinke cepljenja je navedla tudi blažjo obliko bolezni, zato takšni primeri pogosto niso hospitalizirani.

Na vprašanje, koliko primerov gripe so imeli, je pojasnila, da je bilo v zadnjem mesecu potrjenih 400 primerov gripe, vendar gre samo za potrjene primere, saj vzorcev ne jemljejo vsem. Dejanski primerov je precej več. Pretežno zbolevajo starejši ljudje, to je tudi vzrok, da je tolikšno število obolelih hospitaliziranih, saj gre pretežno za starejše, ki se jih ob gripi poslabšajo tudi druga kronična bolezenska stanja. Veliko je tudi primerov bakterijskih pljučnic ter zapletov, ki se pojavijo ob gripi.
 

Vrhunec pričakujejo v desetih do 14 dneh

V UKC Ljubljana vrhunec obolenj gripe pričakujejo v desetih do 14 dneh. Da je res že pred vrati, priča dejstvo, da je bilo samo včeraj 32 potrjenih primerov, danes zjutraj pa že 17 novih. »Ker so oddelki že polni, smo se odločili, da prepovemo obiske,« je pojasnila vodja Službe za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb Tatjana Mrvič.

Ob otroku do šestega leta starosti ima starš pravico biti 24 ur na dan in tega nismo spreminjali. Tudi če bi starejši otrok izkazal potrebo, da je eden od staršev ob njem, bomo to omogočili, je dodala Mrvičeva.

Beovičeva je pri soočanju s primeri gripe omenila tudi kadrovski problematiko, ki je v zdravstvu precej pereč problem. Tukaj bodo potrebni dodatni napori tistih, ki še vztrajajo, je dodala.

Letošnja sezona gripe ne odstopa od preteklih sezon

Glede na trenutne podatke letošnja sezona gripe po intenziteti ne odstopa od preteklih sezon. Število obolelih se je v zadnjem tednu povečalo v vseh starostnih skupinah, razen pri starejših od 65 let. Število akutnih okužb dihal pa se je najbolj povečalo pri otrocih do sedmega leta starosti. Vse več je tudi prilivov vzorcev v laboratorije za testiranje na prisotnost gripe, pri čemer se število pozitivnih rezultatov povečuje.

Nevarni virus A

Znani so trije virusi, ki so krivi za gripo: virus influence A, B in C. Virus influence A povzroča epidemije in pandemije, virus influence B povzroča običajno omejene izbruhe, na primer v šolah, vrtcih. Virus influence C okuži posameznike in ne povzroča epidemij. Letos je bilo v Sloveniji diagnosticiranega največ prvega (pojavlja se v podtipih H1N1 in H3N2), ki pa je precej nevarnejši od virusa B.



Znaki bolezni se pokažejo že 24 ur po okužbi, najpozneje pa v treh dneh. Obolelega začne mraziti, občuti izčrpanost, navadno dobi visoko temperaturo (lahko tudi do 40 stopinj Celzija), ima glavobol, bolečine v mišicah in kosteh, dražeč občutek v žrelu in suh kašelj. Večina težav mine v dveh do sedmih dneh, razen kašlja, ki lahko traja več tednov. Leta 2017 je za gripo v Sloveniji umrlo 50 ljudi, največ prav zaradi zapletov, ki so sledili okužbi.

Poziv k cepljenju

Najboljša zaščita proti gripi je po mnenju stroke še vedno cepljenje. Dosedanji podatki kažejo, da je letošnje cepivo učinkovito za seve gripe, ki se zdaj širijo. Na Hrvaškem se je letošnjo zimo proti gripi cepilo od 300.000 do 350.000 ljudi, medtem ko se jih je pred tremi leti še enkrat več. Prav nizka precepljenost je menda zdaj kriva za epidemijo.

Tudi Slovenija spada med države z nizko precepljenostjo, a ta se v zadnjem času povečuje. Koliko znaša trenutno, ni znano, saj sezona cepljenja še ni končana. Zdravnik Igor Muževič pravi, da z gripo letos še ni imel slabih izkušenj, in pri tem poudari, da je v domu starejši občanov, kjer dela, tri četrtine ljudi precepljenih. Cepljenje še priporočajo, saj otroka zaščiti že po enem tednu, odraslega pa po dveh tednih. Za zaplete zaradi gripe so najdovzetnejši starejši od 65 let, predvsem krhki starostniki, bolniki s kroničnimi boleznimi pljuč, srca, ledvic, srčni bolniki in imunsko oslabljeni, denimo bolniki z rakom, majhni otroci ter čezmerno debeli. Oseba, ki se cepi, ima manj možnosti za razvoj bolezni; če kljub cepljenju zboli, pa ima manjšo možnost za hujši potek bolezni in za zaplete.

Zaradi povečevanja števila primerov gripe so na večini bolnišničnih oddelkov že omejili ali prepovedali obiske. V ljubljanskem kliničnem centru bodo danes bolnišnico za zunanje obiskovalce popolnoma zaprli.