Grosuplje "zamrznilo" romskega svetnika

Grosuplje/Murska Sobota/Novo mesto - V občini Grosuplje so za zdaj "zamrznili" odločanje o romskem svetniku, kar jim nalagata zakon o lokalni samoupravi iz leta 2002 in odločba ustavnega sodišča. Grosupeljski župan Janez Lesjak je dejal, da so se v občini dogovorili, da do pričakovanega odgovora državnega zbora v občinskem svetu ne bodo obravnavali tega vprašanja. Statutarno-pravna komisija občinskega sveta naj bi sicer že pripravljala potrebno podlago za spremembo statuta občine in izvolitev 25 svetnika v njihov občinski svet.

Čakajo ne mnenje državnega zbora

V občini Grosuplje po besedah grosupeljskega župana še vedno čakajo mnenje državnega zbora, pod katerimi pogoji njihova občina sploh sodi v okvire zakona o lokalni samoupravi, ki ji nalaga spremembo občinskega statuta in izvolitev romskega svetnika. Na državni zbor so namreč prejšnji mesec naslovili svoje zahteve glede tega vprašanja, odgovora pa zaenkrat še niso prejeli.

Občina Grosuplje edina izmed 20 občin v občinskem svetu ni zagotovila navzočnosti občinskega svetnika, ki bi predstavljal v občini živeče pripadnike romske skupnosti.

Pravico v občini naseljene romske skupnosti do enega predstavnika v občinskem svetu so že zagotovile občine Beltinci, Cankova, Črenšovci, Črnomelj, Dobrovnik, Kočevje, Krško, Kuzma, Lendava, Metlika, Murska Sobota, Novo mesto, Puconci, Rogašovci, Semič, Šentjernej, Tišina, Trebnje in Turnišče.

Bo vlada sankcionirala neizvrševanje odločbe ustavnega sodišča?

Zakon o lokalni samoupravi v skrajnem primeru zaradi neizvrševanja odločb ustavnega sodišča določa tudi razpustitev občinskega sveta ter razrešitev župana. Za takšen ukrep se lahko odloči vlada. V primeru razpustitve občinskega sveta državni zbor razpiše predčasne volitve v občinski svet, v primeru razrešitve župana pa nadomestne volitve župana.

O vprašanju neizvolitve dvajsetega romskega svetnika, ki ga že peto leto niso imenovali v občini Grosuplje, se bodo predvidoma 10. marca v Kuzmi v Prekmurju pogovarjali člani foruma romskih svetnikov.

Forum romskih svetnikov o načrtovanem zakonu o romski skupnosti

Predsednik foruma romskih svetnikov Darko Rudaš je povedal, da bodo osrednjo pozornost namenili vsebini načrtovanega vladnega zakona o romski skupnosti, ki je v postopku obravnave v državnem zboru, ter usklajevanju konkretnih stališč. O tem zakonu se bosta prihodnji teden opredelili parlamentarni delovni telesi za notranjo politiko ter za človekove pravice.

Rudaš je že prejel vabilo, da naj poslancem prihodnji teden v imenu izvoljenih 19 romskih svetnikov poda stališča glede zakona. Romski svetniki podpirajo njegov sprejem, saj se kaže velika potreba po tovrstni ureditvi, romske svetnike pa ob tem skrbi vsebina zakona, je opozoril Rudaš. Romski svetniki namreč želijo vplivati predvsem na konkretne vsebine o zaposlovanju in izobraževanju Romov.

Rudaš se zavzema za enakopravnejše vključevanje Romov v širšo družbo, kar bi v zakonu po njegovem mnenju morali rešiti s konkretnejšimi opredelitvami področja izobraževanja in zaposlovanja Romov. Kot dodaja, je omenjeno področje v predvidenem zakonu o romski skupnosti le omenjeno, romski svetniki pa se zavzemajo za konkretnejše rešitve s postavljenimi roki in cilji. "Če bodo Romi zaposleni, bodo tudi ostali državljani Slovenije bolj zadovoljni," je poudaril Rudaš.

Zaradi napovedane predstavitve svojih stališč v državnem zboru so romski svetniki preložili zadnjo predvideno sejo foruma, ki so jo napovedovali za prejšnjo soboto.

Za boljše nastopanje Romov v javnosti

Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto v sodelovanju z Mirovnim inštitutom Ljubljana in ob podpori veleposlaništva Velike Britanije danes v Novem mestu pripravlja delavnico za romske svetnike in romske aktiviste s področja Dolenjske, Bele krajine in Posavja. Namen delavnice je seznaniti udeležence z ustreznimi informacijami in veščinami, ki jim bodo v pomoč pri boljšem zastopanju svoje skupnosti v javnosti ter pri boljšem nastopanju v javnih razpravah in v medijih.

Kot navajajo v omenjenem novomeškem društvu, so romski svetniki, predsedniki romskih društev in ostali romski aktivisti v zadnjem času medijsko precej izpostavljeni, saj so za razliko od pretekle prakse zadnjih desetletij naposled le dobili besedo v prispevkih, ki govorijo o njih. S tem pa so nenadoma postavljeni pred nalogo, ki so jim jo dolgo odrekali, zato se v tej vlogi upravičeno ne znajdejo vedno tako, da bi javnosti uspešno posredovali svoje stališče.