Tiskane izdaje
Vsaka stranka, ki je na volitvah ob vodilni položaj, se mora ubadati z vzroki, zakaj je izgubila podporo volivcev. To pa nujno vpliva na njeno preoblikovanje oziroma od nje zahteva drugačen pristop pri nagovarjanju javnosti. Tako je prejšnji mandat LDS, ki je bila med letoma 2000 in 2004 najmočnejša na političnem prizorišču, začela s 23 poslanci in ga zaradi številnih izstopov sklenila le s sedmimi predstavniki v državnem zboru. Komaj dobra dva meseca po letošnjih volitvah pa so se pokazala prva nesoglasja v nekdaj največji SDS. Je izstop dolgoletnega poslanca in vidnega člana Franca Pukšiča iz poslanske skupine prvi resnejši kazalnik tega, da morda SDS grozi usoda liberalnih demokratov po letu 2004?
Nesoglasja v poslanski skupini so se po Pukšičevih besedah začela že v prejšnjem mandatu. Spori niso bili povezani z različnimi pogledi na pereče družbene teme, temveč je šlo predvsem za odnos vodje skupine Jožeta Tanka do nekaterih kolegov. Po volitvah je predsednik SDS Janez Janša napovedal, da bo imela stranka maja kongres, na katerem bodo govorili tudi o vzrokih za poraz. "Ker se je poslanska skupina pač oblikovala zdaj, bi človek pričakoval, da bodo tisti, ki so jo v prejšnjem mandatu vodili tako, da smo na volitvah izgubili, samokritični in prevzeli odgovornost," pravi Pukšič in dodaja: "Vendar Tanko nadaljuje nekorekten odnos do nekaterih poslanskih kolegov, s katerim je žalil njihovo dostojanstvo." Opozicijski poslanec sicer noče javno prati umazanega perila, zato noče govoriti o tem, kdo vse je na bojni nogi z vodjo poslanske skupine.
Kdo laže?
Pukšiča je ob konstituiranju državnega zbora in oblikovanju delovnih teles zmotilo, da je bila poslanska skupina pripravljena že dogovorjeno vodenje komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu zamenjati za vodenje katerega drugega delovnega telesa. "To je v nasprotju tako s programom stranke kot z našimi načeli," je ogorčen Pukšič. Spomnil je, da je prav SDS leta 1996 tedaj vladajoči levi politični blok prisilila k ustanovitvi omenjene parlamentarne komisije. Slovenci po svetu pa so bili v prejšnjem mandatu tudi ena pomembnih točk koalicijske pogodbe. Zato je bil šokiran, ko je vodja poslanske skupine na hitro spremenil odnos do omenjene teme, v organih stranke pa o tem prej sploh niso razpravljali.
Pukšič še opozarja, da se je postopek razdeljevanja vodilnih mest v parlamentarnih delovnih telesih v tem mandatu spremenil. Doslej so namreč poslanci dobili list, na katerega so zapisali, v katerih odborih in komisijah želijo sodelovati in katera delovna telesa bi vodili. Tokrat so lahko navedli le, v katerih telesih bi radi sodelovali. "Nato pa smo prejeli drugi list, na katerem so bile vodstvene funkcije že razdeljene," pravi.
Tanko vse očitke zavrača. Sistem razdelitve vodenja poslanskih delovnih teles se po njegovem ni spremenil. Poslanci so izpolnili formular o svojih željah in razvrstili želje po sodelovanju v šestih delovnih telesih, iz česar se je tudi videlo, katero delovno telo bi rad vodil kateri poslanec, pojasnjuje Tanko, ki priznava, da velja pravilo, po katerem poslanci, ki so obenem župani, ne morejo voditi delovnih teles, vendar poudarja, da je poslanskaskupina njegov predlog sprejela.
Seje se je udeležil tudi Pukšič in takrat ni protestiral proti takšnemu sklepu, ampak se je oglasil šele naslednji dan, pravi Tanko. Pukšič, nasprotno, trdi, da se je odzval še isti dan.
Neumne predvolilne izjave
O Pukšičevem izstopu bodo razpravljali še organi stranke, ki jih mora Tanko obvestiti o njegovi odločitvi. Ni izključeno, da ne bodo Pukšiča celo izključili iz SDS. Vsi njeni poslanski kandidati so namreč pred volitvami podpisali bianko odstopno izjavo, po kateri bi morali izvoljeni poslanci ob izstopu iz SDS vrniti poslanski mandat. Tako se utegne zgoditi, da bo ob Pukšičevem izstopu predmet razprave tudi omenjena izjava.
Pravni strokovnjaki so večinoma enotni, da podpis takšne izjave nima nobene pravne vrednosti, saj poslanci po ustavi niso vezani na stranke. "To bi morali vedeti tisti, ki so takšne neumne izjave pripravljali, in SDS se je včasih bojevala proti takšni nenačelnosti," je podpis izjave komentiral Pukšič. Pri tem bode v oči, da na izjavi ni nobenega datuma, poleg tega kandidati sploh niso dobili svojega izvoda dokumenta, ki so ga podpisali. "Ni kopij in ni datumov. Že ob podpisovanju izjave smo vedeli, da je brezpredmetna. Sam nisem in ne bom podal nobene odstopne izjave kot poslanec državnega zbora," zagotavlja Pukšič.
Kljub dogajanju v poslanski skupini pa ne razmišlja o prestopu v drugo stranko, čeprav so se že pred kakšnim letom pojavile govorice, ki so zdaj spet oživele - da se namreč pogovarja o prestopu k SLS. "Nikoli in nikdar se nisem z nikomer pogovarjal o tem. To je popolna neumnost," zatrjuje Pukšič. Da se o tem niso pogovarjali, pritrjujejo tudi naši viri v SLS.
Na Pukšičev izstop bi tako lahko gledali kot na opozorilo o dogajanju v poslanski skupini, saj je še vedno član SDS in še zmeraj zagovarja njene vrednote. Zato bo Pukšič, kot pravi tudi sam, v parlamentu verjetno glasoval in deloval v duhu SDS, torej se za stranko ne bo prav dosti spremenilo. V poslansko skupino se je sicer pripravljen vrniti, če jo bo vodil kdo drug, prav tako bi z njo še sodeloval. V preteklosti so tudi v vladi sedeli ministri, ki niso bili člani stranke, pravi in dodaja, da če obstajata volja in želja, obstaja tudi pot. Po njegovem bi ga poslanska skupina, čeprav ni več njen član, lahko povabila na svojo sejo. Nanje je namreč vabljen član svetniške skupine SDS, ki prav tako ni član poslanske skupine, pojasnjuje.
Skrivnostni Janša
Na dogajanje v SDS bi lahko vplivala tudi informacija, da je Janez Janša dobil nekaj ponudb za delo iz tujine. Navedbe ni hotel komentirati, pristavil pa je, da bo vse jasno po majskem kongresu stranke. Janšev odhod z vrha SDS, ki je znana po strumni hierarhični ureditvi, bi gotovo vplival na njeno prihodnost. Upoštevati je treba tudi možnost, da je informacijo sam spravil v javnost, da bi stranko pošteno zaskrbela prihodnost brez njega.
Ker bi bila SDS v tem primeru vesela, da je vodja ni zapustil, se delegati na kongresu verjetno ne bi prav veliko ukvarjali z razlogi za poraz, temveč bi le izražali navdušenje nad strategijo prvaka, ki je sicer že po enem mandatu vodenja vlade zapravil zaupanje volivcev. Za volilni poraz bi tako bili še naprej krivi vsi drugi, samo vodstvo stranke ne, najbolj odgovorni zanj pa bi bili po njihovem še vedno mediji, ki jih nadzirajo rdeči politiki in istobarvni gospodarstveniki. Vendar je vprašanje, kako je lahko potem SDS sploh zmagala na volitvah leta 2004. Če ji je uspelo zaradi dobrega programa in je s tem prevzela odgovornost za obljube, potem bi morala prevzeti tudi odgovornost za poraz.
Iz Maga
