Tiskane izdaje
Radenci – Ob začetku osebnega stečaja, ki ga je zoper Romana Leljaka zaradi skoraj 300.000 evrov nepoplačanih posojil in 268.000 evrov obresti sprožila Banka Sparkasse, se je izkazalo, da ima Leljak kljub temu, da je v zaporu zaradi goljufij presedel kar nekaj let, še vedno precej neporavnanih dolgov do svojih »kreditodajalcev« tudi iz preteklosti.
Upnik z največjo priznano terjatvijo, mariborsko Društvo za varstvo upnikov (DVU) je Leljakovemu stečajnemu upravitelju Matiji Vičarju namreč prijavilo za 1,7 milijona evrov glavnice in 4,9 milijona evrov obresti. Obe terjatvi je stečajni upravitelj priznal, tako da Roman Leljak samo svojim upnikom iz propadlega finančnega posla podjetja Avto ideal iz druge polovice devetdesetih dolguje dobrih 6,6 milijona evrov. »Številka je previsoka, saj je sodišče v kazenski zadevi Avto ideal ugotovilo, da svojim vlagateljem dolgujem le okrog 800.000 evrov,« pravi Leljak. »Toda upniki so se povezali v društvo in sprožili civilno pravdo. Takrat sodišče ni upoštevalo moje pritožbe, da odškodninske tožbe ne more vlagati društvo v imenu svojih članov, in je določilo veliko višji znesek, ki bi ga moral plačati upnikom. Visoke obresti pa so samo navidezni, ne pravi dolg.«
Pri DVU zadeve nočejo komentirati. Izvedeli smo le, da prijavljena terjatev temelji na pravnomočni sodbi v civilnopravnem postopku in jo je stečajni upravitelj priznal.
Še ena prijavljena terjatev, z 24.000 evri glavnice in več kot dvesto tisočaki obresti, izvira iz Leljakovih časov Avto ideala. Prijavilo jo je mariborsko gradbeno podjetje Gama v stečaju, ki pa po Leljakovih zagotovilih nikoli ni poslovalo ne z njim ne s katerim od njegovih podjetij. »Lastnik tega podjetja je za majhen denar odkupil terjatev od enega izmed upnikov Avto ideala in je sedaj to terjatev prijavil,« pravi Leljak in trdi, da upnik, ki je terjatev prodal Gami, prek DVU še vedno terja svoje.
Leljakov dolg do Banke Sparkasse in še nekaj drugih terjatev pa ne izvira več iz njegovih poslov, za katere je bil v dveh ločenih kazenskih postopkih obsojen na več kot osem let zapora in je to kazen tudi že odsedel, ampak predvsem iz njegove naložbe v turistično-gostinski objekt na Kapelskem Vrhu. Objekt sicer uradno ni njegov, ampak očetov, in tudi turistično-gostinska družba Kajle, d. o. o., je v očetovi lasti. Toda za objekt, njegovo ureditev in nakup turističnega vlakca so bila prek te družbe najeta posojila, pri katerih je bil Roman Leljak vedno solidarni porok, kar pomeni, da bi jih moral odplačevati, saj družba Kajle najmanj zadnjih pet let ni poslovala. Vendar se je odplačevanje očitno hitro ustavilo, kajti banki dolguje celotno glavnico in precej obresti. Skoraj 445.000 evrov glavnice in obresti je dolžan še KBM Leasingu.
Ravno zaradi starih dolgov bi se utegnil Leljak znova znajti na zatožni klopi ali spet v zaporu. Posojila pri Sparkasse je najemal, ko je bil v enem postopku že obsojen na zaporno kazen, drugi podoben pa je potekal. Vedel je, da v zaporu ne bo mogel odplačevati dolga iz poroštva, a je to vseeno podpisal, čeprav ni imel formalno skoraj nobenega premoženja. Kar je mogoče preganjati kot kaznivo dejanje goljufije ali podoben premoženjski delikt, vendar le na predlog oškodovancev. Na Sparkasse tega niso hoteli komentirati, ker gre za bančno tajnost, torej še ni jasno, ali bodo poleg osebnega stečaja sprožili tudi kazenski pregon.
