Grožnje s stavko, plačilni nered in kratenje pravic pacientov

»Problem je napačna metodologija, na podlagi katere je ZZZS določala nov model financiranja. Mladinskim zobozdravnikom v javnih zavodih so znižali sredstva, zato bodo slabše oskrbljeni otroci. Problem je tudi jemanje sredstev za nazaj, nižanje cene točke, jemanje sredstev za amortizacijo, zato bodo v javnih zavodih imeli 60 let staro opremo, znižanje plačnega razreda,« našteva Alenka Krabonja, predsednica sindikata zobozdravnikov Dens.

Zaradi spremenjenega načina financiranja (70 odstotkov fiksno, 30 odstotkov po številu pacientov) nekateri koncesionarji menda že vračajo koncesije, vendar se po njenem prepričanju ne bodo vrnili v zdravstvene domove, ampak bodo delali v samoplačniških ambulantah.

V Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije smo izvedeli, da do zdaj ni niti en zobozdravnik koncesionar razveljavil pogodbe zaradi ukrepov, »ki so bili sprejeti predvsem zaradi povišanja sredstev za plače in druge prejemke delavcev v zdravstvu«. In dodajajo: »Novi sistem financiranja bo izboljšal dostop do zobozdravnika, nikakor pa ne spreminja ali celo krči pravic zavarovanih oseb. Tudi trditev, da 'vsak državljan za zobozdravstvene storitve porabi 42 evrov na prebivalca na letni ravni', je skrajno zavajajoča. Zavarovanim osebam namreč ne pripadajo finančna sredstva, temveč storitve, ki jih krije zavarovanje. Poleg tega imamo številne paciente, ki ne potrebujejo storitev in k zobozdravniku ne pridejo vsako leto, ter na drugi strani paciente, ki potrebujejo več storitev.«

Kot trdi Damjan Kos, direktor Sektorja za informiranje in odnose z javnostjo pri ZZZS, zobozdravstveni dejavnosti iz leta v leto namenjajo več denarja - leta 2006 je ZZZS plačal 77,76 milijona evrov, lani 86,44 milijona, načrt za to leto pa dosega 91,84 milijona, kar je za 14 milijonov več kot pred tremi leti. Skupaj s tremi prostovoljnimi zavarovalnicami so za zobozdravstveno dejavnost namenili več kot 120 milijonov evrov na leto. Podatki celo kažejo, da v zadnjih petih letih program zobozdravstvenih storitev v Sloveniji ni bil uresničen, tako niso bila porabljena vsa sredstva, ki so bila na voljo - ostalo je približno tri do štiri milijone evrov. In plače zobozdravnikov so se samo letos povečale v povprečju za dva plačna razreda - ta razlika je skupaj znesla skoraj tri milijone evrov, naštevajo na ZZZS. Kljub vsemu, razlagajo, se pacienti še vedno soočajo s težavami pri uresničevanju svojih pravic, kot so neupravičena doplačila in plačila za opravljene storitve, neupravičeno odklanjanje zavarovanih oseb, čakalne dobe, velike razlike med izvajalci pri ceni za enake samoplačniške storitve in podobno.

Račun tudi na nadstandardno storitev

Po anketi Zveze potrošnikov Slovenije (november 2007) je morala kar polovica anketirancev za zobozdravstvene storitve doplačati kljub urejenemu obveznemu in dopolnilnemu zdravstvenemu zavarovanju, 28 odstotkov pa jih za opravljene nadstandardne storitve sploh ni prejelo računa, kar je nezakonito. V ZZZS svetujejo, da zavarovanci na podlagi svojega predhodnega soglasja v celoti plačajo le za storitve, ki niso pravica iz zavarovanja, te pa so opisane tudi na spletni strani ZZZS (www.zzzs.si). Tam je mogoče pred izbiro osebnega zobozdravnika preveriti tudi dejanske čakalne dobe pri posameznih izvajalcih, saj so zelo različne. Na isti spletni strani je mogoče še preveriti, koliko opredeljenih pacientov ima določen zobozdravnik, ali pa si na njej poiščemo še prostega. »Aktivni osebni zobozdravnik za odrasle ima trenutno povprečno 1499 zavarovanih oseb in lahko odkloni nove zavarovane osebe šele, če jih ima v povprečju opredeljenih že več kot 1650,« pojasnjuje Damjan Kos.

Tudi v tem se zobozdravniki med seboj razlikujejo - nekateri imajo le več deset pacientov, drugi dva tisoč. Vendar, pojasnjuje Alenka Krabonja: »Razlike sploh niso tako velike, v povprečju ima odrasli zobozdravnik 1900 pacientov, kar je nad ravnjo strokovnih priporočil.« Težave se kažejo pri mlajših zobozdravnikih v javnih zavodih, ki šele začenjajo delo in ne morejo tako hitro pridobiti dovolj izbranih pacientov. Poleg tega, pravi, nekateri odrasli sploh ne hodijo k zobozdravniku, drugi se odločajo za samoplačniške ambulante, ker je tam oskrba hitrejša, našteva predsednica sindikata Dens.

Za mnenje o morebitnih ukrepih za ureditev kriznih razmer v zobozdravstvu smo vprašali na Inštitutu za varovanje zdravja RS (IVZ). Tam so prepričani, da je slovensko zobozdravstvo kronično podhranjeno, saj zniževanje deleža BDP za zdravstvene dejavnosti sega še v čas vlade Antona Ropa.

Več v NeDelu