GZS sporoča Mopu: »Slovenski odpadki so slovenski problem«

Mop podaljšuje javno obravnavo zakona o varstvu okolja za dva tedna: do 6. marca.

Objavljeno
20. februar 2020 10.35
Posodobljeno
20. februar 2020 10.47
Kupi plastičnih odpadkov na deponiji Barje. Foto Uroš Hočevar
Ljubljana – Javno obravnavo zakona o varstvu okolja, ki bi se morala zaključiti včeraj, ministrstvo za okolje in prostor (Mop) podaljšuje za dva tedna: do 6. marca. Mop je bil zaradi prvotne odločitve o skrajšani, zgolj 14-dnevni obravnavi, v zadnjih dneh deležen številnih kritik, med drugim tudi iz gospodarstva, češ da »nenavadna naglica pri tako pomembnem zakonu vzbuja v strokovnih in gospodarskih krogih nezaupanje in zadržanost«.
 
Tokratna javna obravnava »krovnega« okoljskega zakona je že druga v nekaj mesecih. Na predlagane spremembe v prvi obravnavi je namreč prispela kopica pripomb in odzivov, a se je Mop kljub temu, kot jim očitajo na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), po sedmih mesecih tišine in obsežni tematiki odločil le za skrajšano obravnavo. Zakon v sedanji dikciji po njihovem ni dovolj zrel za sprejem na vladi, kaj šele v državnem zboru. Zapisane rešitve bi morali preveriti na »dejanskih gospodarskih primerih«, so prepričani.
 
GZS ugotavlja, da so bili v vladnem predlogu zakonskih sprememb predlogi gospodarstva ter strokovne in tehnične javnosti povečini prezrti, zakon oziroma dosedanji »popravki« pa da so nepregledni.
 

GZS med drugim skrbi sežig odpadkov


image
Ma z gradbenimi in kosovnimi odpadki? Foto J

 
V novem zakonu o varstvu okolja so na GSZ, kot poudarjajo, pričakovali rešitve, ki bodo Sloveniji »omogočile upravljanje z odpadki v skladu z načeli krožnega gospodarstva«. »V Sloveniji smo zašli - namesto prehoda iz linearnega v krožno gospodarstvo smo naredili premik nazaj v točkovno gospodarstvo, ko odpadki obstojijo na točki, kjer ne bi smeli,« trdijo na GZS. Prve strokovne ocene novega zakonskega predloga po njihovem kažejo, da ta stanje na področju odpadkov še poslabšuje: »Pripravljalci zakona so ponovno pokazali, da odpadkov ne vidijo kot surovin krožnega gospodarstva, temveč kot smeti, ki jih je treba prepovedati in omejiti. In se, če se le da, pretvarjati, da jih ni ali se delati, da so problem nekoga drugega.« Dobrih praks in rešitev, kot jih poznajo v tujini, pripravljalci zakona, so kritični v GZS, ne želijo prenesti v slovensko okolje. Mopu očitajo, da kljub problemom in zapiranju meja za izvoz odpadkov ne razume, da so »slovenski odpadki slovenski problem«.
 
Objavljeni predlog namesto tega po ocenah GZS na področju odpadkov uvaja nove, pri nas še nepreverjene sistemske rešitve, ki da bodo občutno vplivale na gospodarstvo in tudi na širšo družbo. Prehod v krožno gospodarstvo in novi zeleni dogovor, pravijo, temeljita predvsem na »boljšem obvladovanju snovnih tokov v odpadkih, na preprečevanju njihovega nastajanja tudi na ponovni rabi izdelkov ter na snovni in energetski izrabi odpadkov«.