Tokratna javna obravnava »krovnega« okoljskega zakona je že druga v nekaj mesecih. Na predlagane spremembe v prvi obravnavi je namreč prispela kopica pripomb in odzivov, a se je Mop kljub temu, kot jim očitajo na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), po sedmih mesecih tišine in obsežni tematiki odločil le za skrajšano obravnavo. Zakon v sedanji dikciji po njihovem ni dovolj zrel za sprejem na vladi, kaj šele v državnem zboru. Zapisane rešitve bi morali preveriti na »dejanskih gospodarskih primerih«, so prepričani.
GZS ugotavlja, da so bili v vladnem predlogu zakonskih sprememb predlogi gospodarstva ter strokovne in tehnične javnosti povečini prezrti, zakon oziroma dosedanji »popravki« pa da so nepregledni.
GZS med drugim skrbi sežig odpadkov
V novem zakonu o varstvu okolja so na GSZ, kot poudarjajo, pričakovali rešitve, ki bodo Sloveniji »omogočile upravljanje z odpadki v skladu z načeli krožnega gospodarstva«. »V Sloveniji smo zašli - namesto prehoda iz linearnega v krožno gospodarstvo smo naredili premik nazaj v točkovno gospodarstvo, ko odpadki obstojijo na točki, kjer ne bi smeli,« trdijo na GZS. Prve strokovne ocene novega zakonskega predloga po njihovem kažejo, da ta stanje na področju odpadkov še poslabšuje: »Pripravljalci zakona so ponovno pokazali, da odpadkov ne vidijo kot surovin krožnega gospodarstva, temveč kot smeti, ki jih je treba prepovedati in omejiti. In se, če se le da, pretvarjati, da jih ni ali se delati, da so problem nekoga drugega.« Dobrih praks in rešitev, kot jih poznajo v tujini, pripravljalci zakona, so kritični v GZS, ne želijo prenesti v slovensko okolje. Mopu očitajo, da kljub problemom in zapiranju meja za izvoz odpadkov ne razume, da so »slovenski odpadki slovenski problem«.
Objavljeni predlog namesto tega po ocenah GZS na področju odpadkov uvaja nove, pri nas še nepreverjene sistemske rešitve, ki da bodo občutno vplivale na gospodarstvo in tudi na širšo družbo. Prehod v krožno gospodarstvo in novi zeleni dogovor, pravijo, temeljita predvsem na »boljšem obvladovanju snovnih tokov v odpadkih, na preprečevanju njihovega nastajanja tudi na ponovni rabi izdelkov ter na snovni in energetski izrabi odpadkov«.