Tiskane izdaje
Celovec - Deželni glavar na avstrijskem Koroškem Jörg Haider je v sredo seznanil avstrijskega kanclerja Wolfganga Schüssla z novim predlogom za ureditev vprašanja dvojezične topografije, piše avstrijski časnik Kronen Zeitung. Po tem predlogu naj bi bilo vsega skupaj 121 krajev z dvojezično krajevno tablo, vendar bi morali v nekaterih krajih - po navedbah Haiderja v 29 krajih - odstraniti že obstoječi dvojezični napis. Kot je Haider zatrdil po navedbah Kronen Zeitunga, naj bi bila s tem razsodba avstrijskega ustavnega sodišča "uresničena povsem in v celoti." Po uredbi iz leta 1977 bi moralo sicer biti krajev z dvojezično krajevno tablo skupaj 91, vendar so jih doslej postavili šele v okoli 75 krajih.
Haiderjeva nova pobuda se nanaša na predlog, ki ga je pred nedavnim predstavil skupaj s svojim namestnikom na položaju deželnega glavarja in koalicijskim partnerjem iz vrst socialdemokratske stranke (SPÖ) Petrom Ambrozyjem. Po tem predlogu naj bi dvojezične krajevne napise namestili v občinah, ki imajo več ko deset odstotkov slovenskega prebivalstva in v krajih z več kot 15-odstotnim deležem manjšine.
Ponekod bi table odstranili
Kot piše Kronen Zeitung, naj bi pri tem šlo npr. za občine Žitara vas, Škocjan, Šentjakob v Rožu in Šmarjeta v Rožu. Po Haiderjevi razlagi pa naj bi omenjeno formulo uporabili tudi v občinah, kjer po uredbi za dvojezično topografijo iz leta 1977 dvojezične krajevne table že stojijo. Zato bi morali odstraniti dvojezične napise v 29 krajih, med drugim v občinah Žrelec in Borovlje. Prav v občini Borovlje so sicer šele 12. maja letos postavili prvo dvojezično tablo v kraju Slovenji Plajberk z velikim slavjem ob navzočnosti Haiderja in kanclerja Schüssla.
Uredba o dvojezični topografiji iz leta 1977 temelji za zakonu o narodnih skupnostih iz leta 1976, ki za dvojezično topografijo zahteva najmanj 25 odstotkov manjšinskega prebivalstva v posamezni občini. To mejo pa je avstrijsko ustavno sodišče v razsodbi iz leta 2001 razveljavilo in v utemeljitvi zapisalo, da zadostuje že 10-odstotni delež manjšinskega prebivalstva v posameznem kraju "skozi daljše obdobje." To razsodbo je kancler Schüssel želel udejaniti s t. i. konferenco konsenza, ki pa niti po petih zasedanjih ni dala rezultatov.
