Haider za trojezične krajevne table

Koroški deželni glavar Jörg Haider je predlagal, da bi na avstrijskem Koroškem, v Sloveniji in Furlaniji-Julijski krajini namestili trojezične topografske oznake.

Objavljeno
20. maj 2006 16.20
Deželni glavar na avstrijskem Koroškem Jörg Haider
Celovec - Delegacija poslanske skupine liberalcev in demokratov za Evropo v Evropskem parlamentu (ALDE), ki se mudi na avstrijskem Koroškem, da bi se seznanila s položajem slovenske manjšine, se je dopoldne sešla s koroškim deželnim glavarjem Jörgom Haiderjem. Slovenska poslanka ALDE Mojca Drčar Murko je ob tej priložnosti poudarila pomen dvojezičnih krajevnih oznak za identiteto manjšin, Haider pa je na novinarski konferenci predstavil predlog, da bi na avstrijskem Koroškem, v Sloveniji in Furlaniji-Julijski krajini namestili trijezične topografske oznake.

Kot je Haider zatrdil po pogovorih z delegacijo ALDE, je v "odprtem in dobrem pogovoru" glede nerešenega vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel na avstrijskem Koroškem poudaril "trajnostna prizadevanja naše strani, da to zadevo uredimo." Obenem je posebej omenil pripravljenost za dialog tako na strani večine in na strani manjšine. Glede tega je opozoril na razvoj v dvojezičnem šolstvu, kjer je na območju njegove veljavnosti za dvojezični pouk prijavljenih 36 odstotkov otrok.

Haider je tudi izpostavil, da obstajajo asimilacijski pritisk na manjšine po vsej Evropi, pri čemer je omenil tako imenovano staroavstrijsko manjšino v Sloveniji. " V mariborskem prostoru so Staroavstrijci še pred 40 leti bili v večini," je menil koroški deželni glavar.

Haider za čezmejni sporazum o krajevnih tablah

Na novinarski konferenci je nato predlagal, da naj bi se avstrijska Koroška, Slovenija in FJK s čezmejnim sporazumom dogovorili, da pri določenem deležu manjšine postavijo trijezične krajevne table, kar naj bi bila "inovacija za vso Evropo." Na novinarsko vprašanje, kako naj bi se na primer določila italijanska imena za južnokoroške kraje, je Haider menil le, da se s takimi vprašanji za zdaj še ne ubada in da naj bi bile krajevne oznake predmet tristranskega dogovora.

V tej luči je koroški deželni glavar še menil, da je treba manjšinska vprašanja izvzeti iz konteksta zgodovinskih okvirov in problemov. "V Avstriji se moramo oddaljiti od tega, da vse to vidimo v zgodovinski perspektivi z Avstrijsko državno pogodbo," je dejal Haider.

Slovenska poslanka v EP Drčar Murko je glede Haiderje zamisli pojasnila, da je delegacija ALDE govorila o zaščiti avtohtonih manjšin. "Manjšinske pravice veljajo za tiste manjšine, ki so že zmeraj živele na določenem ozemlju in so nekaj drugega kot italijansko ime na primer za Borovlje," je zatrdila Drčar Murko.

Avstrijska poslanka v EP in članica ALDE Karin Resetarits je po pogovoru s Haiderjem izrazila upanje, da bodo na avstrijskem Koroškem kmalu stale dvojezične krajevne table v 158 krajih, kot je to v osnutku uredbe za topografijo predlagal avstrijski kancler Wolfgang Schuessel. Obenem je Resetaritseva sporočila, da je Haider delegaciji ALDE zagotovil, da bo na voljo več denarja za dvojezične otroške vrtce, če bo za to obstajala potreba.

Delegacija ALDE, v kateri je poleg slovenske poslanke Drčar Murko in Avstrijke Resetaritseve še finski poslanec iz vrst švedske manjšine Henrik Lax, se bo danes popoldne v Šentprimožu na avstrijskem Koroškem sešla še s slovenskimi učitelji in predstavniki slovenske glasbene šole ter dvojezičnih otroških vrtcev. Zatem se bodo sestali s predstavniki občine Pliberk, ki bi morala v skladu z zadnjo odločbo avstrijskega ustavnega sodišča imeti dvojezično krajevno tablo. Ob 16. uri pa je danes v slovenskem Kulturnem domu v Pliberku predvidena še zaključna novinarska konferenca.