Hanžek opozarja na problem brezdomstva

Varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek opozarja, da postaja brezdomstvo v Sloveniji resen družbeni problem, ki ga je treba nujno takoj začeti sistematično obravnavati in poiskati primerne rešitve.

Objavljeno
11. februar 2007 14.17
Matjaž Hanžek
Ljubljana - Brezdomstvo je tudi v Sloveniji resen družbeni problem. Po mnenju varuha človekovih pravic Matjaža Hanžka ga je treba nujno takoj začeti sistematično obravnavati in poiskati primerne rešitve. "Država bi morala preprečevanju problema brezdomstva nameniti več energije, ne le sredstev," je dejal Hanžek.

Hanžek: Na potezi je ministrstvo za delo

Meni, da je na potezi oblast, predvsem ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Treba je narediti več, kot pa le poskrbeti za zatočišča, je dejal in opozoril tudi na problem tistih, ki npr. živijo v denacionaliziranih stanovanjih, ali tistih, ki ne morejo priti do socialnega stanovanja.

Vse pogostejši razlog za brezdomstvo so prisilne izselitve zaradi neplačevanja najemnine

V letnem poročilu za leto 2005 varuh opozarja, da je čedalje pogosteje razlog za brezdomstvo naraščanje števila prisilnih izselitev zaradi neplačevanja najemnine. Večinoma so posledica brezposelnosti, posledične revščine in težje dostopnosti do subvencije za sicer precej povečane neprofitne najemnine. "Gre za nov trend brezkompromisnih posledic družbene vladavine kapitala, ki je mnogi niso bili vajeni. Tako do konca ne verjamejo, da se bo prisilna izselitev dejansko zgodila," je navedel v poročilu.
"Tudi brezdomci so del nas, so del družbene realnosti in imajo pravico do varovanja svojih osnovnih življenjskih pravic in človeškega dostojanstva," je dejal varuh. V poročilu pa opozarja, da "nič ne pomaga enostransko obsojanje, češ da si nočejo pomagati in so zato za vse sami krivi".

Brezdomcem je treba zagotoviti minimalne razmere za življenje

Kot je zapisal, je treba najti rešitve za ljudi, ki ne znajo, ne zmorejo ali pa tudi nočejo živeti po klišejih, ki v slovenski družbi veljajo za "normalne". To pomeni, da jim zagotovimo vsaj minimalne razmere za življenje in jim ob tem skušamo pokazati, da je "vrnitev" še možna. Zato je nujna je usklajena akcija države, regije in občine, da v svojem okolju skupaj ustvarijo pogoje za preprečevanje in odpravljanje pojava brezdomstva ali pa samo olajšajo življenje tistim, ki drugače ne zmorejo živeti, poudarja varuh.

Ozaveščati je potrebno tudi delodajalce

Po njegovem mnenju je treba torej delovati preventivno in preprečevati nastanek revščine, brezposelnosti, pri čemer je pomembno ozaveščati delodajalce. Poskrbeti je treba za zadostne stanovanjske zmogljivosti, povečati dostopnost do subvencije najemnin, preprečevati naraščanje alkoholizma in odvisnosti od drog, nuditi bolnim zdravstveno pomoč in šibkim oporo.

Več zavetišč, razdelilnic hrane, javnih kopališč, omogočanju zdravstvenega varstva

Kurativno pa po Hanžkovih besedah rešitev lahko iščemo v večjem številu zavetišč, razdelilnic hrane, tudi mobilnih, v možnosti javnih kopališč, omogočanju zdravstvenega varstva, ozaveščanju družbe o preveliki strpnosti do alkoholizma, v pomoči odvisnikom od prepovedanih drog, osebam s težavami v duševnem zdravju in postpenalni pomoči osebam, ki pridejo iz zapora.

Varuh je nastopil proti sankcioniranju beračenja

Varuh pa v poročilu opozarja tudi na družbeno klimo, ki z negativnim pristopom do problema tega nikakor ne rešuje.
"Sankcioniranje beračenja ni in ne more biti rešitev. Rešitev je morda v večji solidarnosti, razumevanju, medsosedski pomoči, toleriranju in sprejemanju drugačnosti, samokritičnosti ...," še meni Hanžek.

Na ministrstvu za delo ugotavljajo, da se je število brezdomcev v obdobju po osamosvojitvi Slovenije povečalo. Po ocenah naj bi bilo brezdomcev med 800 in 1300. Njihovo število se poveča zlasti pozimi, ko iščejo zavetje pred mrazom.