Ljubljana - Policija je v teh letih še največkrat prisluhnila uradu varuha človekovih pravic in spremenila zakonodajo skladno s priporočili urada, je na današnji zadnji novinarski konferenci pred predajo poslov ocenil varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek. Tudi sicer so v teh letih uspeli kar okoli 90 odstotkov zadev urediti že s prvim posredovanjem urada, pravi Hanžek, ki ocenjuje, da je v teh šestih letih "delal tisto, kar je znal".
Nereševanje problemov
Kar se tiče ocen o stanju človekovih pravic v Sloveniji v zadnjih letih, ki so jih podajale tuje inštitucije, varuh pravi, da so si bolj ali manj enotne, da se nekateri problemi v Sloveniji ne rešujejo. Problem so vedno iste stvari - pravna država in diskriminacija ter nestrpnost, pravi Hanžek, ki je tu izpostavil povečevanje števila neizvršenih odločb ustavnega sodišča v zadnjih letih.
Poslabšanje odnosa do ustavnega sodišča
V zadnjih letih se odnos do ustavnega sodišča slabša; nemalokrat ga napadajo, diskvalificirajo, mu očitajo pristranskost ali političnost, kar se za pravno državo ne spodobi, ocenjuje varuh. Odločbe ustavnega oz. vrhovnega sodišča se v tujini vedno brez komentarja uresničijo, ne glede na to, ali se oblast z njimi strinja ali ne, pravi Hanžek. Ta kot redek primer države, kjer imajo "podobne odnose z ustavnim sodiščem", navaja sosednjo Avstrijo, a tudi tam je po njegovem mnenju "zadeva vsaj malo boljša", saj se z ustavnim sodiščem prepira lokalna oblast, ne pa vlada.
Naslednici ne pušča okostnjakov v omari
So pa področja, kjer se po oceni varuha stvari le izboljšujejo - kot primer je navedel državno upravo, kjer se stvari premikajo na bolje.
Hanžek po predaji poslov Zdenki Čebašek Travnik potuje v Črno Goro, kjer bo predaval o institutu ombudsmana, sicer pa se dogovarja o vrnitvi v svojo prejšnjo službo, je še pojasnil danes. Kot pravi, kakih posebnih okostnjakov v omari svoji naslednici ne bo pustil, kar pa je ostalo nerešenega, je nerešeno zaradi neodziva z druge strani, pravi varuh. Najtežje je bilo sicer po oceni Hanžka sodelovanje z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve v času ministrovanja Janeza Drobniča ter z ministrstvom za zdravje.
Odnos te vlade do človekovih pravic je v nekaterih stvareh sicer na splošno boljši, kot je to veljalo za prejšnjo vlado, delo v času svojega šestletnega mandata ocenjuje Hanžek. Sedanja vlada je po njegovi oceni bolj resno vzela pripravo nekaterih zakonov kot pa prejšnja.
Je pa odnos do vsebine teh zakonov drugačen, poudarja varuh. Ta vlada tako po njegovih besedah "ne razume, kaj so človekove pravice" in njihov pristop k temu je nesprejemljiv. Kot primer je izpostavil, da se je ta vlada takoj lotila reševanja vprašanja izbrisanih, a na "nesprejemljiv način", podobno pa je tudi z romskim zakonom.
Brezigarjeva označila ombudsmanove izjave kot neprimerne
Izjave varuha človekovih pravic, da državni tožilci delujejo politično, so nestrpne in neodgovorne, pa je na današnji novinarski konferenci dejala generalna državna tožilka Barbara Brezigar. Prav tako je državno tožilstvo ugotovilo, da je v primeru nadzora nad romsko družino Strojan policija svoje pristojnosti izvajala na podlagi zakonov, je še dejala Brezigarjeva.
Vrhovno državno tožilstvo je 22. januarja s strani ombudsmana prejelo dopis, s katerim je ta prosil za pojasnilo, ali je šlo pri policijskem nadzoru Strojanovih v Postojni za nezakonito delovanje policistov. Vrhovna državna tožilka je po preveritvi navedb in zapisov policijskih dnevnikov odgovorila, da niso zaznali sumov kaznivega dejanja, kot tudi ni podatkov, da bi šlo za kakršne koli prikrite preiskovalne ukrepe. Ob tem je Brezigarjeva še poudarila, da v tem primeru ni šlo za kazensko ovadbo, temveč le za dopis, v katerem je Hanžek povsem korektno spraševal, kako takšno situacijo ocenjuje državno tožilstvo.
Ombudsman je pozneje v enem izmed sporočil za javnost zatrjeval, da je bila policija pristojna ukrepati na podlagi nekakšnih internih ukrepov. "To ne drži," je dejala Brezigarjeva in dodala, da je Hanžku izrecno pojasnila, da so na podlagi zbranih podatkov ugotovili, da je šlo za zakonito delovanje policistov.
Hanžek se s takšnimi ugotovitvami tožilcev ni strinjal in je v enem izmed sporočil za javnost dejal, da je delovanje tožilcev politično, ker naj bi v primeru zoper predsednika SNS Zmaga Jelinčiča eno kazensko ovadbo zavrgli, druge pa ne. V prvem primeru je šlo za primer vrednostnega ocenjevanja pedofilov na eni izmed lokalnih televizij, v drugem pa za Jelinčičeve izjave o pripadnikih romske skupnosti v oddaji Piramida. Ker je šlo v drugem primeru za nestrpnost proti pripadnikom narodne skupnosti, ki so zaščiteni z zakonom, je ljubljanska okrožna tožilka zoper Jelinčiča vložila obtožni predlog, je pojasnila Brezigarjeva.
Brezigarjeva se je odzvala na poročanje medijev, da naj bi policija nadzirala tudi intimno življenje Strojanovih. Ob upoštevanju navedb časnikov ter dejstva, da je izjavo o policijskem nadzoru podala informacijska pooblaščenka in da ta izjava izhaja iz policijskih zapisnikov, je Brezigarjeva odredila, da te navedbe " smatramo kot glas o kaznivem dejanju" in zadevo odstopila vrhovnemu državnemu tožilstvu. Tožilci so prav tako preverili vse policijske zapisnike in tožilske spise, policisti pa so opravili razgovor z informacijsko pooblaščenko in novinarjem Dnevnika ter preverili ali omenjeni policijski zapisi sploh obstajajo, je pojasnila Brezigarjeva.
"Takšnih zapisov nismo našli," je poudarila Brezigarjeva in dodala, da takšnih zapisov tudi nihče ni videl. Vrhovno državno tožilstvo je tako izdalo sklep, s katerim je zavrglo kazenske ovadbe po katerih naj bi policisti storili kaznivo dejanje nevestnega opravljanja službe, je še pojasnila Brezigarjeva.
Državno tožilstvo je institucija pravne države, ki svoje naloge opravlja v okviru ustave in na podlagi zakonov. "Pričakujem, da druge državne institucije spoštujejo naše odločitve. Ne pričakujem, da se z njimi strinjajo, tudi nismo nezmotljivi, vendar pa gre za pristojnost državnih tožilcev, da odločajo ali so podani pogoji za izvedbo kazenskega postopka zoper konkretno osebo," je zaključila generalna državna tožilka.