Tiskane izdaje
Ljubljana - Zadnje poročilo Evropske komisija za boj proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI) v okviru Sveta Evrope opozarja na hude probleme, ki jih imamo v Sloveniji, je danes poudaril varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek, ki se mu bo 21. februarja iztekel šestletni mandat. Po njegovih trditvah omenjena institucija izdeluje "izjemno korektne analize", ki niso podvržene političnim interesom kogarkoli, ampak so "resnično nevtralne".
Problemi, na katere je ECRI opozorila že v prvem in drugem poročilu, v glavnem ostajajo isti, država jih ne rešuje ali pa jih poskuša minimalizirati, meni Hanžek.
Glede problema izbrisanih se vlada po njegovi oceni "noče zavedati, da ustavni zakon ni rešitev in da to vedo tudi v ECRI". Še posebej zaskrbljujoča pa je širitev sovražnega govora med politiki in zloraba le-tega za volilne namene, na kar je sam ves čas opozarjal.
Je pa Hanžek vesel, da je ECRI v svojem poročilu priporočila, da morajo "vse državne inštitucije v vseh primerih upoštevati mnenje varuha človekovih pravic", torej to, kar se po njegovih besedah doslej ni dogajalo.
ECRI je v svojem tretjem poročilu, kot je znano, opozorila, da je Slovenija od zadnjega poročila iz leta 2003 sicer naredila velik napredek na številnih področjih, še vedno pa ni uresničila več njenih priporočil, med drugim glede problema izbrisanih.
Odziv MNZ na tretje poročilo ECRI za Slovenijo
Tudi ministrstvo za notranje zadeve se je danes odzvalo na zadnje poročilo Evropske komisije, ki je med drugim opozorila, da Slovenija še vedno ni rešila vprašanja problema izbrisanih. Glede slednjega poudarjajo, da so v vladno proceduro že predložili predlog ustavnega zakona o dopolnitvi ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS, vendar se o vsebini še usklajujejo, saj je za njegov sprejem potrebna dvotretjinska večina poslancev.
Leta 2002 je bila sprejeta tudi novela zakona o državljanstvu RS, ki je v prehodni določbi 19. člena ponovno omogočila pridobitev državljanstva pod olajšanimi pogoji za vse tujce, ki so bili 23. decembra 1990 stalni prebivalci republike in od tega dne dalje v Sloveniji tudi neprekinjeno živijo. Rok za vložitev prošnje na podlagi omenjenega člena je potekel 29. novembra 2003, vloženih je bilo 2959 prošenj, 1729 tujcev pa je do 31. decembra 2006 tudi dobilo državljanstvo, poudarjajo na ministrstvu.
Ob tem dodajajo še, da je do 31. decembra 2006 dovoljenje za stalno prebivanje po zakonu o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji pridobilo 12.199 državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ. Nerešenih pa je bilo tega dne še 189 prošenj.
Glede prizadevanj za spodbujanje integracije beguncev v družbo in zagotavljanja primernih sredstev MNZ želi poudariti, da uspešno poteka proces vzpostavitve t.i. integracijskih hiš, v katerih bodo za prehodno obdobje nastanjeni begunci. V integracijskih hišah, ki sta predvideni v Ljubljani in Mariboru, bodo beguncem omogočili nastanitev z vso oskrbo ter ustrezno pomoč pri integraciji v slovensko družbo.
Glede sprejema in oskrbe prosilcev za azil ter neustreznih kapacitet v Azilnem domu na MNZ ocenjujejo, da so izpolnjeni vsi predpisani standardi in da se postopki izvajajo v skladu s sprejeto zakonodajo. Razmere so se v zadnji polovici leta izboljšale, saj ni težav z oskrbo prosilcev za azil, prav tako pa postopki sprejema prošenj za azil potekajo nemoteno.
Trenutno je v azilnem domu nastanjenih 105 prosilcev za azil in 20 oseb s statusom tujca v RS. Poleg tega je v Sloveniji še 50 prosilcev za azil, ki so nastanjeni na privatnih naslovih. Sodelovanje z UNHCR in nevladnimi organizacijami poteka vsakodnevno in brez posebnosti, izpostavljajo na ministrstvu.
Po mnenju ministrstva je novela zakona o azilu z začetka leta 2006 standarde izenačila s standardi, ki so predpisani v direktivah EU na tem področju in so v skladu s skupno azilno politiko in vzpostavitvijo enotnega azilnega sistema v EU, veljajo pa tudi v drugih državah članicah EU. "V nobenem segmentu standardi zaščite prosilcev za azil niso nižji od standardov EU na tem področju, v nekaterih delih obstoječa zakonodaja Republike Slovenije te standarde še vedno presega."
Sicer pa ministrstvo spoštuje odločitev ustavnega sodišča, ki je zadržalo izvrševanje nekaterih določb zakona o azilu, predvsem 26. člen, ki določa t.i. policijski postopek. "Prav tako pa tujcev ne vračamo v države, kjer bi lahko bili izpostavljeni resni grožnji kršitev človekovih pravic," trdijo na MNZ.
Po podatkih ministrstva je lani v Sloveniji za azil zaprosilo 518 oseb, 61 tujcev pa je vložilo ponovno prošnjo za azil. Status begunca je bil priznan v devetih primerih, kar v 288 primerih pa je bil azilni postopek ustavljen zaradi samovoljne zapustitve prosilca za azil. V 561 primerih je bila prošnja zavrnjena, v 43 primerih pa zavržena.
Na MNZ poudarjajo še, da se je vlada na osnutek tretjega poročila ECRI o Sloveniji že odzvala in tudi podala komentarje in stališča, ki so bila v poročilu. Vsi komentarji so vključeni v tretjem poročilu o Sloveniji, in sicer v dodatku, ki se nahaja od 39 strani dalje. V današnjem odzivu so tako navedli le spremembe stanja po 30. juniju 2006, ki v dodatku še niso vključene.
