Hanžek: Pravice, ki jih zahtevamo zase, veljajo tudi za druge

Ljubljana - Varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek je ob koncu svojega šestletnega mandata, ki se mu izteče v sredo, dejal, da je institucija varuha človekovih pravic postala v tem času bolj prepoznavna. Nekatere stvari so se spremenile na bolje, še vedno pa ostajajo nekatera pereča vprašanja, med njimi vprašanji diskriminacije in sovražnega govora. Po njegovem mnenju se je treba zavedati, da pravice, ki jih zahtevamo zase, veljajo tudi za druge.

Hanžek ob začetku svojega mandata ni "niti približno" pričakoval, da bo prišlo do primera Ambrus in da bo moral v Slovenijo priti komisar Sveta Evrope za človekove pravice. "Mislil sem, da ima slovenska politika malo več občutka za realnost in za ugled Slovenije in da ne dela z levo roko s priporočili, ki jih dajejo mednarodne organizacije, katerih članica je tudi Slovenija."

Institucija komisarja SE deluje na principu zbujanja slabe vesti, po drugi strani pa računa na osnovno raven demokratične kulture v neki državi. "V Sloveniji pa ne le, da državne institucije ne razrešijo problema, ampak mednarodne organizacije celo omalovažujejo. Princip zbujanja slabe vesti v Sloveniji ne deluje," je opozoril.

Ocenjuje, da je policija med tistimi, ki je zelo upoštevala njegova priporočila. Tako se je spremenil zakon o policiji, pa tudi podzakonski predpisi. Pomembne spremembe so bile tudi na področju javne uprave. Ves čas je namreč opozarjal, naj se ta del izloči iz ministrstva za notranje zadeve in ustanovi posebno ministrstvo za javno upravo.

Promocijsko delo uspešno

Na začetku mandata je imel za osnovni cilj narediti institucijo varuha prepoznavno, kar se je po njegovi oceni uresničilo. Po njegovem mnenju jim je uspelo tudi pri promocijskem delu. Kot je dejal, je varuh prej deloval "retroaktivno, kot razsodnik v že storjenih kršitvah človekovih pravic". V času njegovega mandata pa so delovali tudi promocijsko, tako med drugim izdajali publikacije, izobraževali in seznanjali ljudi s človekovimi pravicami.

"Vsak trenutek se je treba zavedati, da pravice, ki jih iščemo in zahtevamo zase, veljajo tudi za druge," je poudaril. "Ko to dojameš, so stvari veliko bolj enostavne." Opozarja, da je spoštovanje človekovih pravic pomemben element zdrave, socialno uravnotežene družbe.

"Če je nekdo v stiski, ne sme krivde prevaliti na druge, ki za to niso nič krivi," pravi Hanžek in dodaja, da to dolgoročno ne prinaša rešitve. Tako npr. za to, da nimaš službe, niso krive razne manjšinske skupine. To je po njegovih besedah sicer "najboljši način, kako politika manipulira z ljudmi, ki pa je neproduktiven". "Za take stvari niso krivi manjšinci, temveč nesposobna politika, ker ne zna razrešiti problemov," je poudaril.

Opaža pa, da ljudje v primerih, ko se znajdejo kot žrtve, velikokrat razmišljajo drugače. Toda ko se pojavijo v drugi vlogi, pozabijo na svojo nekdanjo vlogo žrtve. "Isti ljudje, ki kričijo o diskriminaciji Slovencev v Avstriji, pogosto ne vidijo tega pri svojem lastnem ravnanju in ne potegnejo vzporednic." Ni nujno, da so tisti, ki sami izkusijo denimo diskriminacijo, bolj strpni. Ob lastni izkušnji je potrebna tudi resna samorefleksija, je še poudaril Hanžek.