Ljubljana - Vlada bi se mi morala za internacionalizacijo primera družine Strojan zahvaliti, ker sem Slovenijo opral sramote, in pokazal, da v naši     državi še vedno obstaja neka institucija, ki si upa nekaj povedati na     glas, je na okrogli mizi Kdo se boji drugačnosti? v Ljubljani povedal     varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek. Okroglo mizo     je pripravilo študentsko politološko društvo Polituss s Fakultete za     družbene vede, rdeča nit pogovora pa so bili žgoči primeri diskriminacije.
Varuh človekovih pravic Hanžek, medijska strokovnjakinja Sandra     Bašič-Hrvatin in pravni strokovnjak Miro Cerar so v     okviru okrogle mize kot najbolj problematično izpostavili medijsko     obravnavanje teme selitve romske družine.
    Bašič-Hrvatinova: Zgodba družine Strojan ni nova
Po besedah Bašič-Hrvatinove je težava v tem, da so mediji razvili sintagmo     romske problematike in da o Romih in ostalih manjšinah govorijo samo     takrat, ko postanejo za njih problem. Po njenem mnenju je zanimivo tudi     dejstvo, da zgodba družine Strojan ni nova.
Isti vzorec se je     pojavljal že pred leti, le s to razliko, da so se tokrat mediji zadeve     lotili na popolnoma nesprejemljiv način. Prvo je, da so naredili     rasističen, sovražen diskurz do manjšin za popolnoma normalnega. Kot drugo     pa so v celi zgodbi mediji odigrali navidezno profesionalno objektivno     vlogo, s tem, ko so obema stranema dali enake možnosti. To pa je     pripeljalo do izginotja Romov iz medijev, kar je po mnenju     Bašič-Hrvatinove največji problem.
Cerar:     Država se je odzvala popolnoma narobe
Tudi Cerar meni,     da so mediji zadevo gojili, dokler jim je ta prinašala neko skrajno     vrednost, potem pa so s tem vsaj za nekaj časa opravili. Je pa Cerar     poudaril, da je bila v primeru družine Strojan primarna naloga države, da     bi to zadevo reševala sproti. Tako pa država ni poskrbela za uresničevanje     elementarnega prava in spoštovanje zakonov, zaradi česar ljudje niso imeli     občutka, da so v primeru grožnje do neke mere zavarovani.
    V primeru Ambrus se je torej po Cerarjevem mnenju država odzvala popolnoma     narobe, saj bi si morala vzeti malo več časa in se posvetovati s     strokovnjaki, kajti selitev Strojanovih je bila diskriminatoren ukrep. "S tem pa se je zgodilo še nekaj hujšega, saj smo dobili dopusten vzorec     ravnanja. V tem segmentu je pravna država popolnoma odpovedala,"     je še dodal Cerar.
Hanžek: Vsaka oblast rabi cigane
Na Cerarjevo pripombo, da je Hanžek prehitro internacionaliziral spor z Romi,     je varuh odgovoril, da obstaja nekaj točk, v katerih se z vlado nikoli ne     bo strinjal, in če bi čakal, se nikoli nič ne bi naredilo, saj bi šlo samo     za medkomisijsko posredovanje in bi se stvari tako zapletle, da bi jih še     težje reševali. Poleg tega je bil evropski komisar za človekove pravice Thomas Hammarberg o dogajanju v Ambrusu že seznanjen torej mu Hanžek ni     mogel povedati nič novega. Po Hanžkovem mnenju se komisar ni odzval tako     hitro zaradi Romov samih, ampak zaradi napadov vlade na institucijo varuha.
Kot je še povedal, "vsaka oblast rabi cigane zato, da ima     sredstvo, ki ga da ljudstvu, da mlati po njem, ko rabi krivca". Za     takšno ravnanje je po varuhovih besedah oblast pripravljena dati ogromno     denarja, za integracijo, ki je dosti cenejša, pa ni pripravljena plačati.    
	
            
                        
    
    
 
				 
						   
			    
				 
        
          
          
                        













 
									
																										
								
												
	
								 
									
																										
								
												
	
								 
									
																										
								
												
	
								