Hanžek: Vlada bi se mi morala zahvaliti

Vlada bi se mi morala za internacionalizacijo primera družine Strojan zahvaliti, ker sem Slovenijo opral sramote, je povedal varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek.

Objavljeno
15. december 2006 11.45
Matjaž Hanžek
Ljubljana - Vlada bi se mi morala za internacionalizacijo primera družine Strojan zahvaliti, ker sem Slovenijo opral sramote, in pokazal, da v naši državi še vedno obstaja neka institucija, ki si upa nekaj povedati na glas, je na okrogli mizi Kdo se boji drugačnosti? v Ljubljani povedal varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek. Okroglo mizo je pripravilo študentsko politološko društvo Polituss s Fakultete za družbene vede, rdeča nit pogovora pa so bili žgoči primeri diskriminacije.

Varuh človekovih pravic Hanžek, medijska strokovnjakinja Sandra Bašič-Hrvatin in pravni strokovnjak Miro Cerar so v okviru okrogle mize kot najbolj problematično izpostavili medijsko obravnavanje teme selitve romske družine.

Bašič-Hrvatinova: Zgodba družine Strojan ni nova

Po besedah Bašič-Hrvatinove je težava v tem, da so mediji razvili sintagmo romske problematike in da o Romih in ostalih manjšinah govorijo samo takrat, ko postanejo za njih problem. Po njenem mnenju je zanimivo tudi dejstvo, da zgodba družine Strojan ni nova.

Isti vzorec se je pojavljal že pred leti, le s to razliko, da so se tokrat mediji zadeve lotili na popolnoma nesprejemljiv način. Prvo je, da so naredili rasističen, sovražen diskurz do manjšin za popolnoma normalnega. Kot drugo pa so v celi zgodbi mediji odigrali navidezno profesionalno objektivno vlogo, s tem, ko so obema stranema dali enake možnosti. To pa je pripeljalo do izginotja Romov iz medijev, kar je po mnenju Bašič-Hrvatinove največji problem.

Cerar: Država se je odzvala popolnoma narobe

Tudi Cerar meni, da so mediji zadevo gojili, dokler jim je ta prinašala neko skrajno vrednost, potem pa so s tem vsaj za nekaj časa opravili. Je pa Cerar poudaril, da je bila v primeru družine Strojan primarna naloga države, da bi to zadevo reševala sproti. Tako pa država ni poskrbela za uresničevanje elementarnega prava in spoštovanje zakonov, zaradi česar ljudje niso imeli občutka, da so v primeru grožnje do neke mere zavarovani.

V primeru Ambrus se je torej po Cerarjevem mnenju država odzvala popolnoma narobe, saj bi si morala vzeti malo več časa in se posvetovati s strokovnjaki, kajti selitev Strojanovih je bila diskriminatoren ukrep. "S tem pa se je zgodilo še nekaj hujšega, saj smo dobili dopusten vzorec ravnanja. V tem segmentu je pravna država popolnoma odpovedala," je še dodal Cerar.

Hanžek: Vsaka oblast rabi cigane

Na Cerarjevo pripombo, da je Hanžek prehitro internacionaliziral spor z Romi, je varuh odgovoril, da obstaja nekaj točk, v katerih se z vlado nikoli ne bo strinjal, in če bi čakal, se nikoli nič ne bi naredilo, saj bi šlo samo za medkomisijsko posredovanje in bi se stvari tako zapletle, da bi jih še težje reševali. Poleg tega je bil evropski komisar za človekove pravice Thomas Hammarberg o dogajanju v Ambrusu že seznanjen torej mu Hanžek ni mogel povedati nič novega. Po Hanžkovem mnenju se komisar ni odzval tako hitro zaradi Romov samih, ampak zaradi napadov vlade na institucijo varuha.

Kot je še povedal, "vsaka oblast rabi cigane zato, da ima sredstvo, ki ga da ljudstvu, da mlati po njem, ko rabi krivca". Za takšno ravnanje je po varuhovih besedah oblast pripravljena dati ogromno denarja, za integracijo, ki je dosti cenejša, pa ni pripravljena plačati.