Hanžka presenetile ugotovitve tožilstva

Ljubljana – Ugotovite vrhovnega državnega tožilstva, da ni razlogov za sum, da bi policija nezakonito izvajala preiskovalne ukrepe ali kako drugače kršila človekove pravice v primeru družine Strojan, so varuha človekovih pravic Matjaža Hanžka presenetile. Kot je zapisal v odzivu na petkovo obvestilo tožilstva, ni nič narobe, če se v pravni kvalifikaciji posameznih ukrepov njihove ocene razlikujejo. Nerazumljivo pa se mu zdi, da se pri vseh tožilstvu poslanih dokazih slednje spreneveda, da policija ni v ničemer kršila človekovih pravic.

Hanžek ugotavlja, da preprečevanje svobode gibanja, vodenje evidenc obiskov in osebnih podatkov obiskovalcev, "konspirativno sledenje" in prisilno zadrževanje v centru - vse brez ustrezne odredbe pristojnega organa - za državno tožilstvo ne pomenijo posega v človekove pravice. Tožilstvo meni, da je v tem primeru šlo za "splošno opazovanje območja, ki ne posega v zasebnost".

Varuh postavlja vprašanje, kako potem tožilstvo ocenjuje nočna bujenja in preštevanja prebivalcev, poročanje o njihovi vsakodnevni dejavnosti, ustavljanje in preprečevanje odhodov, nadzorovanje novinarjev, zapisovanje osebnih podatkov obiskovalcev, zapisovanje in sporočanje osebnih podatkov potnikov v avtomobilih ljudi, ki so po ministrovih besedah svobodni. Sprašuje še, ali so to zares običajne naloge policije, ki v ničemer ne posegajo v človekove pravice.

Kot navaja, vrhovno državno tožilstvo meni, da so bili navedeni ukrepi primerni, prepričano pa je tudi, da odredba sodišča ali tožilstva ni bila potrebna. Pri tem se sklicuje na pravilnik o policijskih pooblastilih in pravila policije. Vendar, opozarja Hanžek, pozabi na ustavo, ki določa, da se človekove pravice lahko omejijo le z zakonom.

Po varuhovih navedbah smejo policisti uporabiti le tista pooblastila, ki so določena v zakonu o policiji in drugih zakonih, ne pa v pravilih policije, ki so njihov interni akt. Pravila policije niso predpis, saj ne vsebujejo določb, ki bi urejala pravice in obveznosti in ne norm, ki bi povzročale pravne učinke. Pooblastila so namreč le z zakonom določeni ukrepi, po katerih policisti sploh lahko delajo. So navodila za delo. Pod kakšnimi pogoji se neko delo policista opravlja in na kakšen način, pa določa zakon, Pravilnik o policijskih pooblastilih ali drug predpis, ki določa policijska pooblastila, še navaja Hanžek.

Še vedno je prepričan, da bi za tak obseg in osredotočeno nadzorovanje policija potrebovala odredbo sodišča ali tožilstva. Če bi ta odredba obstajala, načelno ne bi dvomil o zakonitosti ukrepov, verjetno pa bi ga še vedno begalo, ali jih je bilo potrebno izvajati v takšnem obsegu, je še zapisal v sporočilo.

Sklenil pa ga je z vprašanjem, ali je takšno poseganje v pravice posameznika, da ga zavarujemo, res normalna praksa, ki jo problematizira le varuh človekovih pravic. Prepričan je, da ne bi smela biti, "saj ob tem ne bomo nič bolj varni, pač pa nas je lahko samo bolj strah".