Harlekinske polonice so nadležne vsiljivke tudi v Sloveniji

Ljubljana – Včasih je veljalo, da pikapolonice prinašajo srečo, danes pa je drugače. Te, ki v zadnjem času tudi po naših krajih precej množično lezejo po pročeljih hiš in oknih, so preprosto tujerodne vsiljivke, ki lahko postanejo prava nadloga.

V zadnjem mesecu so o nenavadno velikem številu rumenkasto-črnih pikapolonic poročali od severovzhoda do jugozahoda Slovenije. Azijske harlekinske pikapolonice (Harmonia axyridis) – njihovo naravno območje razširjenosti je Vzhodna Azija (Japonska, Kitajska, Severna in Južna Koreja, Mongolija, jugovzhodna Rusija, Uzbekistan) – so namreč invazivna tujerodna vrsta, ki izpodriva avtohtone vrste pikapolonic. Te so postale v Sloveniji že prava redkost.

Harlekinske polonice, kot jim uradno pravijo, so iz Japonske najprej uvozili Američani (že leta 1916), v Evropo so jih prvič pripeljali leta 1982, uporabljali pa so jih za bionadzor nad listnimi ušmi v rastlinjakih. Od tu so ušle v naravo ter začele svoj invazivni pohod po Severni Ameriki in Evropi.

V domove nam torej vsiljivo »lezejo« azijske pikapolonice, ki so se v evropskem prostoru namnožile po letu 2001, potem ko so ušle iz rastlinjakov, v katere so jih naselili kot koristne uničevalce listnih uši. V Sloveniji so harlekinske pikapolonice prisotne od leta 2008, ko so jih prvič opazili na Štajerskem (v okolici Šentilja), leto pozneje so se pojavile tudi na Primorskem.

Azijske pikapolonice so, tako pravijo strokovnjaki, precej bolj požrešne od naših avtohtonih in se tudi hitreje razmnožujejo. Ena odrasla pikapolonica zaužije od 100 do 270 listnih uši na dan, če teh ni, pa se loti drugih žuželk z mehko telesno površino. Harlekinke plenijo tudi ličinke drugih pikapolonic in tako zmanjšujejo njihovo število. Naravnih sovražnikov ta azijska vrsta skoraj nima, če pa jih že kdo napade, se branijo z izločanjem smrdljive in strupene rumenkaste tekočine (hemolimfe).

Napovedi strokovnjakov, da bodo harlekinske pikapolonice vsako leto bolj množične in pogostejše, pomenijo tudi večje težave. Pred mrazom se rade naselijo v hiše, saj prezimujejo kot odrasle živali. Na prezimovališčih se lahko zberejo v velikem številu in hiše so zanje eden ugodnejših prostorov za prezimovanje. Če se počutijo ogrožene, začnejo izločati rumeno, smrdljivo kemikalijo, ki na stenah in pohištvu pušča madeže. Za njihovo odstranitev je, če so se že naselile v hišah in stanovanjih, najbolj priporočljiva uporaba sesalca.

Harlekinke se rade zaredijo tudi v vinogradih, zaradi česar je ogrožena pridelava vina. Zaradi kemikalij, ki jih izločajo, lahko naredijo vino neužitno. V ZDA je to že velik problem, saj se te nadležne pikapolonice skrijejo v grozdje. Ko grozdje oberejo in stisnejo, je z dodatkom izločka azijskih pikapolonic takšno vino izrazito trpkega okusa in tako rekoč neuporabno.

V zadnjih nekaj dnevih so azijske pikapolonice oblegale Goriška brda. »Po stenah nam lezejo, polno jih je, zlasti na prisojnih legah,« je povedal Silvan Peršolja, direktor zadružne vinske kleti v Dobrovem in dodal, da jih med trgatvijo ni bilo opaziti. To je dobro, saj jih je, tako Peršolja, obšla vsaj ena nadloga. Sicer pa bo, če se bo nadaljevala invazija harlekink pri nas, to po njegovem bolj problem strojnih trgatev. »Pred leti je bil na italijanski strani kar velik problem s smrdljivci. Takrat ročne trgatve niso bile problematične. Strojne, ki ti otresejo noter vse živo, pač. Pri nas se vse trga ročno, kar je lahko naša prednost.«