Tiskane izdaje
Murska Sobota − »Za vrnitev podržavljenega premoženja pokojnega Ferdinanda Lindvaya Hartnerja, ki mu je bilo 17. avgusta 1945 zaplenjeno s kazensko sodbo Vojaškega sodišča Mariborskega vojnega področja, ni več pravnih ovir, kar velja tudi za grad pri Gradu na Goričkem in Hartnerjevo vilo v Murski Soboti.«
Tako so na državnem tožilstvu za Delo na kratko povzeli zaključek dolga leta trajajočih postopkov vračanja premoženja, ki so ga nove jugoslovanske oblasti takoj po drugi svetovni vojni zaplenile kontroverznemu medvojnemu murskosoboškemu veljaku in zagovorniku popolne madžarizacije Prekmurja Ferdinandu Hartnerju. Državno pravobranilstvo namreč v svojem nasprotovanju vračanju premoženja ni uspelo niti v zadnjem možnem poskusu, s predlogom revizije na Vrhovnem sodišču. To je konec avgusta zavrnilo revizijo in tako potrdilo sklep višjega sodišča, da je predlog Hartnerjeve hčerke Elizabete Wurth za vračilo premoženja utemeljen. Na murskosboškem okrajnem sodišču bodo na podlagi te odločitve v nadaljnjih postopkih le še tehnično izvedli vračilo tako, da bodo v posameznih primerih odločili, ali bo premoženje vrnjeno v naravi ali z izplačilom odškodnine in kako visoka bo odškodnina, če jo bo treba izplačati.
Ker je odvetnik Wurthove Danilo Hari te dni državnemu pravobranilstvu sporočil, »da po pregledu vseh dokaznih listin ugotavlja, da v naravi ni mogoče vrniti nobene nepremičnine in zato predlaga, da Republika Slovenija pravnim naslednikom Ferdinanda Lindvaya Hartnerja za celotno zaplenjeno premoženje izplača ustrezno odškodnino,« je največja verjetnost, da bo država Wurthovi za zaplenjeni grad pri Gradu na Goričkem, vilo v Murski Soboti in okrog 460 hektarov polj, travnikov in gozdov res plačala odškodnino. Kolikšna bo, ni še niti približno znano in bo odvisno od cenitev sodnih cenilcev in ocene sodišča.
Če bo država Hartnerjevim dedičem res izplačala odškodnino, bo največji grajski kompleks v Sloveniji, grad pri Gradu, ostal v državni lasti in v upravljanju javnega zavoda Krajinski park Goričko, ki ima v gradu sedež in ga poskuša postopoma obnavljati. »Če bo grad ostal državen, bomo seveda zadovoljni, saj bi se sicer morali izseliti in pustiti začeto delo na prenovi gradu,« nam je včeraj dejala direktorica JZ Krajinski park Goričko Stanka Dešnik. Po njenih besedah je tudi stališče ministrstva za okolje in prostor takšno, naj grad ostane v državni lasti.
Doslej je država v obnovo gradu vložila več kot pet milijonov evrov, zadnja leta pa je ta povsem zastala zato, ker so čakali izid postopka vračanja Hartnerjevim. »Obnovljena je kakšna petina gradu, vanj bi bilo treba vložiti še veliko denarja in dela, da bi bil v celoti urejen, in zdaj se bo to morda lahko začelo. Potem bi končno lahko služil kot predstavitveno središče trideželnega parka Raab - Örseg - Goričko, kot sedež parka Goričko, v njem pa bi lahko uredili tudi gostinsko ponudbo in prenočišča,« pravi Dešnikova.
Za Hartnerjevo vilo, v kateri je nekoč bila študijska knjižnica, zdaj pa že leta prazna čaka na razplet postopkov, je že vsa ta leta zainteresirana mestna občina Murska Sobota. V njej bi radi uredili reprezentančne prostore ali kaj podobnega, kar se bo zdaj verjetno lahko tudi uresničilo.
