Tiskane izdaje
Brežice - »Vseh podrobnosti ne poznam, a ne vidim problemov, da izgradnja ne bi bila zaključena zelo hitro,« je na slovesnosti ob začetku gradnje hidroelektrarne Brežice, četrte v verigi petih na spodnji Savi (Boštanj, Blanca in Krško obratujejo, Mokrice bodo morda pričeli graditi leta 2015) danes optimistično dejala Alenka Bratušek.
Toda optimizem predsednice vlade na stoji na konkretnih številkah, saj, kot je dejala, finančne konstrukcije ne pozna. In je tudi ne more. Z okoljskega ministrstva so namreč pol ure po zaključku slovesnosti v odgovoru na prejšnji teden poslana vprašanja Dela zapisali, da bodo viri financiranja 291 milijonov evrov vredne hidroelektrarne Brežice v celoti znani verjetno šele po poletju.
»Glede na terminske plane ocenjujemo, da bo finančna konstrukcija dokončno dogovorjena in potrjena v drugi polovici leta 2014 s potrditvijo investicijskega programa za gradnjo infrastrukturnih ureditev na območju HE Brežice,« pojasnjujejo na MKO.
V praksi to pomeni, da naj bi država finančne vire za ureditev infrastrukture ob elektrarni zagotovila vsaj pol leta po začetku gradnje jezovne zgradbe.
Energetika ima denar, država ne
Medtem ko so finančni viri za gradnjo energetskega dela elektrarne v višini 118 milijonov evrov (60 milijonov bančnega posojila EIB energetiki potrebujejo šele konce leta 2015, sredstva družbe Hidroelektrarne na spodnji Savi HESS in manjši prispevek obeh lastnikov, HSE in Gen energija), bolj ali manj zagotovljeni, se zatika pri 173 milijonov evrov vrednih infrastrukturnih ureditvah (akumulacija, pritoki, ceste, ...).
Finančno ministrstvo je pri Evropski investicijski banki EIB uspelo pridobiti posojilo v višini 75 milijonov evrov, a kreditna pogodba v Ljubljani na podpis s strani pristojnega ministra čaka že od januarja.
Okoli 16 milijonov evrov naj bi za infrastrukturne posege prispevala elektro podjetja in HESS, za preostalih 82 milijonov evrov (če ne bo prišlo do krčenja programa) pa sta se omenjala le dva vira: vodni in podnebni sklad. A prvi je že sedaj močno obremenjen - v letu 2013 se je v njem zbralo 41,6 milijona evrov, maksimalni dovoljenj prispevek za spodnjo Savo je 23 milijonov evrov, letos bo v ta namen investirano 20,8 milijona evrov - drugi je po nakazilu slabih dveh od predvidenih 25 milijonov evrov verjetno že zaključil s financiranjem HE Brežice.
MKO brez konkretnih odgovorov
Na okoljskem ministrstvu nam konkretnih pojasnil, zakaj minister ni podpisal kreditne pogodbe in ali razlog tiči v dejstvu, da država ne ve, iz katerega vira bo vrnila posojilo z obrestmi, niso poslali.
Zapisali so le, da je po spremembi zakona o spodnji Savi z leta 2011 prišlo do bistvenih sprememb pri višini razpoložljivih sredstev v podnebnem skladu, da vodni sklad ne more postati edini vir financiranja infrastrukturnih posegov ob HE Brežice in Mokrice ter da »se poleg kredita EIB preverja in išče še druge možne načine zagotavljanje potrebnih finančnih virov in proučuje terminski plan izgradnje glede na možne finančne vire«.
Ali zadnja informacija pomeni, da brežiška hidroelektrarna ne bo zgrajena do septembra 2017, kot je predvideno, bo pokazal čas.
»Ne zdi se nam prav, da do podpisa kreditne pogodbe še ni prišlo, in si želimo, da do tega pride čimprej,« je dejal Bogdan Barbič, direktor družbe HESS, ki je delno gradbeno dovoljenje za gradnjo jezovne zgradbe dobila 13. marca.
»Mi smo že začeli graditi. Začetek gradnje na infrastrukturnem delu je predviden jeseni. Če bo na tem delu prišlo do zamud, bo zaostanke nato težko poloviti.«
Bo Slovenija ciljala na EU sredstva?
Vojko Sotošek, direktor državne Infre zadolžene za infrastrukturni del, je za Delo že v ponedeljek povedal, da bo njegova družba prve milijone bančnega posojila za nadaljevanje projektiranja akumulacijskega bazena potrebovala že maja.
Da bi državi pomagali iz finančne zagate, sta HESS in Infra pristojne pozvala, da gradnjo protipoplavnih, naravovarstvenih in prometnih ureditev ob elektrarni uvrstita v partnersko pogodbo med Sloveniji in EU.
»Ta poziv smo z željo po črpanju nepovratnih sredstev EU, kot za gradnjo lastnih savskih hidroelektrarn načrtujejo tudi Hrvati, pristojnim posredovali v začetku letošnjega leta,« je dejal Barbič: »Prometno ministrstvo se je odzvalo pozitivno, na odziv okoljskega ministrstva pa še čakamo.«
Medtem ko se v Posavju bojijo, da na okoljskem resorju nekateri funkcionarji dajejo prednost urejanju poplavno ogroženih območij zunaj leta 2010 povsem potopljenega Posavja, je Bratuškova danes napovedala, da bo Slovenija možnost črpanja evropskega denarja, če ta obstaja, izkoristila.
Na okoljskem ministrstvu so vprašanje Dela na to temo preskočili. Podobno, kot je današnjo svečanost v Brežicah kljub prvotno drugačnim napovedim izpustil tudi okoljski minister Dejan Židan.
