HE Formin – največje gorje Ptujskega polja

Formin na Ptujskem polju - Hidroelektrarna Formin stoji in elektrike ne bo dajala še najmanj naslednje tri ali štiri mesece. Njeno strojnico bodo morali zamenjati, ker je veliko naprav uničila voda, ki se je vanjo zlila po odvodnem kanalu v nasprotni smeri običajnega (od)toka.

Kakšnih sedem ali osem milijonov evrov škode in nekaj mesecev izpada proizvodnje elektrike bo precej visok davek. Poleg strojnice bo treba na novo zgraditi še nekaj sto metrov južnega nasipa odvodnega kanala in popraviti tudi del severnega nasipa. A to niso vsi stroški, ki gredo na rovaš te elektrarne, saj je prav njena gradnja v resnici uničila celotno Ptujsko polje. Tudi velik del škode tokratnega rekordnega vodnega vala Drave je povzročila ta elektrarna s svojimi spremljajočimi objekti.

Zanjo so namreč sredi 70-ih let prejšnjega stoletja pred Ptujem zgradili preko 400 hektarov veliko akumulacijsko jezero (na nekdanjih dravskih poplavnih logih). V Markovcih južno od Ptuja so preko prejšnje struge postavili zapornice, vodo pa speljali po dolgem napajalnem kanalu od Markovc do Formina po umetnem kanalu, ki ga obdajata visoka nasipa, pod katerima so dravskopoljske vasi videti kot otroške igračke v peskovniku. Po stari strugi Drave ob običajni vodnatosti (600 kubikov vsako sekundo) reke teče 30 kubikov vode, da struga ne bi povsem zamrla. Toda medtem se je zarasla in zasula z gramozom, da prepušča komaj še tretjino običajnega vodnega toka. Poleg tega je jezerska površina prinesla na polje veliko megle, desetletja dolgo pa so imeli ljudje v Spuhlji in Budini težave s podtalnico. Za nameček se je v akumulacijskem jezeru obdržala vsa nesnaga, ki jo je mariborska industrija spuščala v reko in zdaj mulja na dnu jezera ne upajo niti premikati, saj je v njem obilo strupov in težkih kovin. Asfaltirana obrežja jezera in kanala pa so sploh okoljski in krajinski problem zase.

Letošnja obilna voda je bila prvi resni preskus vseh teh elektrarniških pritiklin in celoten sistem ga je slabo prestal. Drava je pretakala po 3300 ali morda še kaj več kubikov vsako sekundo in stara struga pod jezom v Markovcih tolikšnega volumna ni mogla sprejeti. Zato se je razlila po poljih mimo Stojncev, Muretincev, Male vasi, Gajevc in Placerovc do Formina. Zaradi velikanskih količin si je tod kar začela rezati svojo novo strugo in v njej uničevala vse, kar se ji je upiralo. Pri Forminu je bil njen pritisk že tako močan, da se je zajedla v nasip odvodnega kanala hidroelektrarne in ga nekaj sto metrov dobesedno pogoltnila in odnesla, s svojo močjo pa je načela tudi nasip na drugi strani kanala. Vsaj deset hektarov njiv in gozda je povsem izginilo, teren je voda znižala na tem mestu tudi do deset metrov. Ko je vdrla v kanal, je dvignila nivo v odtočnem kanalu in uničila hidroelektrarno, da se je tako zaključil krog izvirnega greha nad Ptujskih poljem. Toda ob tem je voda zalila še 37 hiš v občini Gorišnica, potopila 85 tisoč piščancev in uničila pravkar prenovljene piščančje hleve, zalila lovski in ribiški dom, odnesla eno od hiš ob kanalu in spodjedla še dobrih 10 kilometrov cest samo v občini Gorišnica. V sosednjih občinah je zalila še vsaj dve desetini hiš, državno cesto med Ptujem in mejnim prehodom Zavrč je razdejala med Stojnci in Borlom, da bo še dolgo zaprta. Nihče pa še ne ve, ali je načela obrežje pod borlskim gradom, kjer so komaj pred kratkim sanirali plaz, pa bi nove poškodbe lahko spodkopale samo grajsko stavbo.

Hidroeelektrarna Formin je na Ptujsko polje prinesla toliko škode, gorja in problemov, da se njena gradnja zagotovo ni isplačala. Tokratni preiskus njenega razpredenega organizma pa je pokazal, da bo zanj morala začeti bolje skrbeti (vzdrževanje pretočnosti stare struge, rešitev vdora povratne vode do elektrarne, sanacija ptujskega akumulacijskega jezera ...) - kar pa je toliko dragih nalog, da je vprašanje, ali bo s proizvedeno energijo sploh kdaj povrnila vse stroške in škodo, ki jih je zahtevala.