Tiskane izdaje
Pomočnik vodje oddelka pilotov iz letalske policijske enote na Brniku Aleš Stergar nam je povedal, da opravi njihova enota z dvema helikopterjema daleč največ prevozov nujne medicinske pomoči med bolnišnicami in ljubljanskim kliničnim centrom.
Včasih priskoči na pomoč tudi helikopter Slovenske vojske. Leta 2011 so policijski helikopterji iz izolske bolnišnice opravili 32 prevozov, leto kasneje 22, lani 11 in letos v pol leta 10 prevozov. Vse te prevoze opravljajo le podnevi in takrat, ko vremenske razmere dopuščajo helikopterske prelete.
Neprimerni pogoji
»Že pred časom smo vodstvo izolske bolnišnice opozorili, da pristajalno mesto za naša dva helikopterja ni primerno,« nam je pojasnil Aleš Stergar.
»Lokacija je preblizu vhodu, povsem blizu vodijo poti in mimoidoči se ob pristajanju in vzletanju preveč približajo helikopterju. Ob vsakem posegu smo sicer obvestili naše kolege na izolski policijski postaji, ki so prišli v takih primerih zavarovat prostor pristanka. Toda kljub varovanju se je že zgodilo, da se je od nekod vzel pešec, ki je prekršil varnostna pravila. Poleg tega teren ni dovolj utrjen. Eden helikopter je težak do tri tone, drugi 5,4 tone, zato je treba zagotoviti ustrezno utrjeno pristajalno ploščad. Ta bi morala biti primerno ograjena, da se ne zgodi nesreča. O tem bi se morali dogovoriti najkasneje do 15. avgusta. Potem smo izvedeli, da je naše pristajanje negotovo, ker naj bi v kratkem začeli graditi nov urgentni center, in v bolnišnici so nam odgovorili, da bodo do 11. septembra zagotovili nadomestno pristajalno mesto. Danes so nam zatrdili, da bo jutri vse urejeno na asfaltni površini na območju Rude, ki jo izolski AMD uporablja za poligon varne vožnje, to je nekaj minut vožnje stran od izolske bolnišnice,« je še pojasnil Aleš Stergar.
Stroge varnostne zahteve
Piloti policijske letalske enote so od bolnišnice zahtevali, naj poskrbi za red na ploščadi. Ob vsakem pristanku bi morali prekiniti dejavnost poligona varne vožnje, umakniti avtomobile, motorje, odstraniti stožce, zapreti vrata zabojnikov, dobiti soglasje bližnje trgovine, ki ima tam skladišče. Postaviti bi morali še vetrokaz, torej drog z vetrno vrečo, ki kaže smer vetra.
To pomeni, da bo za vsak pristanek potrebna usklajena akcija. Še pred prvo nujno vožnjo se bodo piloti policijskega helikopterja prepričali, ali so v bolnišnici poskrbeli za vse, da bo pristanek varen.
»V nasprotnem primeru bomo pristali na letališču Portorož v Sečovljah in reševalno vozilo bo moralo bolnika peljati do Sečovelj,« je še opozoril Stergar, ki pa o podrobnostih zahtevnosti prevozov pacientov ni mogel govoriti.
Bolniki bodo na slabšem
Zdravnica, ki nas je opozorila na zaplet, je namreč trdila, da bodo z umikom pristajalnega mesta za helikopterje nekateri bolniki (predvsem novorojenčki) na slabšem zaradi tehnično zahtevnega prevoza do novega pristajalnega mesta.
Nardin nam na to, kako se je bolnišnica odzvala na nastalo novost, ni hotel odgovoriti, zato smo poklicali bivšega direktorja Janija Derniča, ki je zanikal, da novonastala situacija ogroža potek nujne medicinske pomoči.
»Tudi doslej je bilo treba reševati paciente v nočnem času ali v slabem vremenu, ko helikopterji ne letijo. Zdaj se bo podnevi nekoliko podaljšal čas prevoza bolnika do helikopterja. Pristajalno mesto je bilo treba preseliti. Ministrstvo za zdravje smo že januarja obvestili o tem, da bo treba ob novem urgentnem centru zgraditi tudi pristajališče za helikopterje. Strošek za tak poseg znaša več sto tisoč evrov, in ne le 20.000 evrov, kot to razlagajo laiki,« je povedal Dernič.
Na ministrstvu za zdravje nam včeraj niso odgovorili, kako in kdaj bodo poskrbeli za urejene helikopterske intervencije, kot tudi ne, kdaj nameravajo začeti gradnjo urgentnega centra, za katerega so izvajalca izbrali že spomladi.
