Herzu se zdi šmarska zemlja predraga

Avstrijski koncern ni pripravljena plačati, kolikor zahteva kmetijska zadruga.

Objavljeno
18. april 2014 18.48
Bojan Rajšek, Litija
Bojan Rajšek, Litija

Šmartno pri Litiji – V šmarski družbi Herz, ki je sestavni del avstrijskega koncerna Herz, več let načrtujejo postavitev skladiščnih prostorov, a se zapleta pri nakupu zemljišč, saj Kmetijski zadrugi Litija ne nameravajo plačati 46 evrov za kvadratni meter, čeprav je ceno določil sodni cenilec.

»Cena je absolutno previsoka,« je za Delo povedal direktor šmarskega Herza Igor Herman in dodal, da več kot 25 evrov za kvadratni meter komunalno neopremljene zemlje ne nameravajo plačati. Sogovornik je za primerjavo navedel, da je Herz za 40.000 kvadratnih metrov komunalno opremljenega zemljišča ob avtocesti Gradec–Dunaj pred leti odštel 6,50 evra na kvadratni meter. Proizvodnja tam je že stekla, v šmarski občini pa se projekt nikamor ne premakne.

Herz namerava v neposredni bližini proizvodnih prostorov zgraditi skladišča, saj so zdaj najemniki v objektu družbe Omahen transport. Za projekt so že pridobili 3300 kvadratnih metrov zemljišč, manjka jim še 1700 kvadratnih metrov, je povedal Herman in opozoril na možni scenarij, da koncern šmarsko proizvodnjo preseli na vzhod Evrope, če ne bodo hitro našli rešitve.

Občina išče rešitev

Tak scenarij bi imel katastrofalne posledice za več kot 150 zaposlenih, po večini iz šmarske občine, česar se zavedajo tudi v tamkajšnji občini, zato so konec lanskega leta s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov podpisali pogodbo o nakupu kmetijskih zemljišč na Grmačah, ki jih nameravajo zamenjati s Kmetijsko gozdarsko zadrugo Litija – lastnikom stavbnih zemljišč, na katerih bi družba Herz rada zgradila skladišča. Toda občina, pravi občinski pravnik Jure Klepec, se je znašla pred oviro, saj zakon določa, da občina lahko sklene menjalno pogodbo samo pod pogojem, da se vrednost zemljišč z zamenjavo ne zmanjša ali da se te nepremičnine s prodajno pogodbo ne smejo odtujiti pod nabavno ceno. Herz več kot 25 evrov ne namerava plačati, občina pa bi po sklenitvi menjalne pogodbe s KGZ Litija pridobila stavbna zemljišča po 46 evrov za kvadratni meter. Razlika je torej 21 evrov, zato je župan Milan Izlakar zaprosil za subvencioniranje razlike v ceni vlado, pristojna ministrstva in Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS).

Država skomiga z rameni

Ministrstvo za finance je občini odgovorilo, da s tem nima nič, in jih napotilo na ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Tu so za Delo pojasnili, da tudi oni niso pristojni, zato so šmarsko pismo posredovali na ministrstvo za pravosodje. Vlada jih je prijazno napotila kar na ministrstvo za notranje zadeve. Na GZS pa so za Delo pojasnili, da občasno dobivajo zelo nenavadne prošnje in zahtevke, zato tega ne komentirajo.