Hidroelektrarnam na srednji Savi še uradni pečat

Dokončna umestitev HE Suhadol, Trbovlje in Renke v kanjon srednje Save bo odvisna od presoje vplivov na okolje.

Objavljeno
02. oktober 2020 06.00
Posodobljeno
02. oktober 2020 13.45
Podpis koncesijske pogodbe za rabo vode za proizvodnjo električne energije na delih vodnega telesa reke Save od Ježice do Suhadola ter podpis sporazuma z lokalnimi skupnostmi o nacinu izvajanja koncesijske pogodbe. FOTO: Tamino Petelinšek/STA
Ljubljana – Po petnajstih letih od podelitve koncesije, vsaj ducatu različic koncesijske pogodbe in vloženim desetim milijonom evrov je Holding slovenskih elektrarn (HSE) danes dočakal koncesijsko pogodbo za rabo vode za proizvodnjo elektrike na območju Save od Ježice do Suhadola. S prvim možem HSE Stojanom Nikolićem jo je dopoldne v Trbovljah podpisal okoljski minister Andrej Vizjak.

Koncesijsko pogodbo so pospremili tudi protestniki.Medtem ko se ti ne strinjajo s pospešenim postopkom umeščanja HE v srednjo Savo, ker da je »koncept malo elektrike za državo in z ogromno okoljsko škodo zgrešen«, ima vlada v rokah drugačen argument: 350-milijonska investicija v HE Suhadol, Trbovlje in Renke uživa 95-odstotno podporo zasavske politike, kar je po Vizjaku »najboljša popotnica projektu«. A kot je dodal, »nas pri presoji vplivov na okolje čaka še veliko dela«.


Zasavju, ki v 2020 zapira še zadnji rjavi premogovnik, se do leta 2030 obetajo tri hidroelektrarne (HE): Suhadol, Trbovlje in Renke. Energetski del investicije ocenjujejo na 300, infrastrukturnega na 50 milijonov evrov. Podpisi na koncesijski pogodbi in sporazumih z lokalnimi skupnostmi pomenijo začetek strokovnih postopkov, tudi presoje vplivov na okolje, od katere bo odvisno umeščanje HE v srednjesavski kanjon.


Enovita veriga


image
Stojan Nikolić, generalni direktor HSE, je na čelu te družbe preživel že štiri vlade.
Marsikdo pozablja ali pa sploh ne ve, je v pogovoru za jutrišnjo Sobotno prilogo dejal generalni direktor HSE Stojan Nikolić, da že v prvem členu akta o ustanovitvi HSE piše, da je namen njegove ustanovitve zgraditev HE na Savi: »A po stebričenju energetike si Savo delimo z Genom. V prihodnosti se bo morda pokazalo, da je glede tega smiseln nov dogovor. Ko bodo dograjene vse HE na srednji Savi, verjamem, da se bodo vodile kot enovita veriga.«

Leta 2015 je vodstvo HSE ob podpori nadzornikov zaradi zavlačevanja sklenilo, da v razvoj srednje Save do podpisa pogodbe ne vlagajo več. »Včerajšnji podpis je podlaga, da lahko pospešeno nadaljujemo z aktivnostmi. Prvi rezultat bo sprememba DPN, ki mu bo sledila zgraditev prvih treh HE na srednji Savi. Zanje imamo že precej jasne načrte,« je dejal Nikolić in razkril tudi, kako je v sedlu HSE mogoče preživeti štiri vlade ...

Odločitev o zasavskih HE je tudi korak naprej za državo, ki se je zavezala, da bo do 2030 delež obnovljivih virov energije v proizvodnji energije že 27-odstoten. Toda ali bo res? Zakaj se nam cilj odmika? Kje je Slovenija v Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu pogrešila? Kako bo HSE zmogel zahtevno investicijo v srednjo Savo in kje načrtujejo največjo sončno elektrarno v državi? Kakšni so apetiti tujcev po naši energetiki in zakaj sosežig odpadkov v Tešu ni alternativa lignitu? Več o tem v jutrišnji Sobotni prilogi.