Tiskane izdaje
Ljubljana – Na prvem razpisu za štipendiranje deficitarnih poklicev, ki je bil pozneje razveljavljen, so v nekaj urah prejeli 1300, danes pa le 183 vlog. Točno število bo znano jutri, ko bodo na sklad prispele še vloge, oddane po pošti in na bencinskih servisih.
Kdo bo dobil štipendijo, bo znano do konca leta, ko bodo izplačane tudi vse štipendije za nazaj.
Anja Kopač Mrak, ministrica za delo, je na tiskovni konferenci ob prvi obletnici Cerarjeve vlade pohvalila javni sklad, ki da se je dobro pripravil na oddajanje vlog in zato je vse potekalo lažje kot prvič. Obžaluje pa, da v tem kratkem času ni mogla spremeniti zakonodaje in pogojev za prejemanje štipendije, vendar je napovedala, da bo to storila še pred januarskim razpisom. Takrat se bodo dijaki šele odločali, kam se bodo vpisali, zato je štipendija zanje lahko dodatna spodbuda.
Hitrostni kriterij bosta tako najverjetneje zamenjala kriterij regijske uravnoteženosti in prioritete med deficitarnimi poklici. Razpis za štipendiranje deficitarnih poklicev bi sicer morali objaviti že pred letom in pol, vendar vlada tokrat še ni sprejela politike štipendiranja, ki je bila pogoj za odprtje razpisa. Ministrstvo je 1,2 milijona evrov sredstev za štipendije zagotovilo s prerazporeditvami, na januarskem razpisu pa bodo na voljo evropska sredstva. Ministrica je spet opozorila tudi na problem kadrovskih štipendij, ki ostajajo nepodeljene.
Nekatere čakajoče – kandidate za štipendije, pa tudi njihove starše – smo vprašali, katere deficitarne poklice bodo nekoč opravljali, kako vidijo merilo »kdor prej pride, prej melje« in kakšne kriterije bi sami predlagali.
Karmen, mati fanta, ki se bo izšolal za mizarja, je dejala, da je zaradi oddaje vloge prekinila službo, sin pa je bil medtem pri pouku. »Ni mi všeč, da je hitrost kriterij. Raje bi videla, da bi bil sistem takšen, kot je pri državnih štipendijah – da vložiš vlogo in potem presodijo, ali si upravičenec ali ne. Torej da se upošteva socialni položaj, ne pa, da moraš hiteti,« pojasnjuje. Dodaja, da hitenje še ni zagotovilo, da boš štipendijo sploh dobil.
Gaj Julij, ki je izbral poklic tehnika računalništva, je vlogo oddal sam. Ker se je odločil za osebno oddajo, je zaradi tega izostal od pouka. »V šoli sem povedal, da me ne bo, in to so razumeli.« Predlaga, da bi se vloge oddajale po spletu in podpira predlog, da bi se pri izbiranju štipendistov upoštevalo samo to, da se šolaš za deficitarni poklic. »Ne bi dal drugega pogoja; med vse prosilce bi razdelil štipendije. Ne pa, da samo tisoč ljudi dobi štipendijo, to se mi zdi premalo.«
Mihajlo je vlogo prišel oddat za ženinega nečaka, ki bo postal elektrotehnik. Povedal je, da bi prijave na razpis morali urediti nekako drugače, da ljudje ne bi čakali.
Jovanka se je v vrsto postavila zaradi sina, ki hoče postati avtoserviser. To, da štipendiranje deluje po sistemu, kdor prej pride, prej melje, se ji ne zdi primerno: »Vsem otrokom bi morali dati enake možnosti; neko minimalno štipendijo. Sama bi ta sredstva razdelila med več štipendistov. Mislim, da bi morali upoštevati tudi socialni položaj staršev, saj jih je veliko brezposelnih ali pa prejemajo minimalni dohodek. Prednost bi zato dala njihovim otrokom.«
Johan, ki se šola za lesarskega tehnika, meni, da je ta način, v katerem se upošteva hitrost oddaje vloge, najbolj pošten. Ker gre za deficitarne poklice, se mu dodatni pogoji ne zdijo smiselni. Tudi Žan se šola za isti deficitarni poklic, ampak misli, da takšen način izvedbe razpisa ni primeren, saj se nekdo lahko vrine v vrsto, in to najbrž ni pošteno. Hkrati bi si želel, da bi se pri izbiranju štipendistov upošteval tudi socialni status.
Tjaša in Špela, ki bosta postali ekonomski tehnici, sta v šoli povedali, da gresta vložit vlogo za štipendijo, in naleteli na razumevanje. Neopravičene ure torej ne bo, sta pa raje prišli osebno, kot da bi vlogo oddali po pošti, saj se jima to zdi hitreje. »Mogoče bi bilo smiselno, da bi se med pogoji upošteval tudi šolski uspeh ali socialni status,« sta pokomentirali v en glas.
Danes so prosilci že drugič vlagali prošnje za štipendijo za poklice, za katere je država na trgu dela zaznala razlike med ponudbo in povpraševanjem. Prvi razpis je bil razveljavljen, ker prosilci niso imeli enakih možnostih do dostopanja do vloge, saj se je spletna stran javnega sklada sesula.
