Tiskane izdaje
Slovenj Gradec – Korošci težko čakajo na začetek gradnje hitre ceste od avstrijske meje do avtocestnega križa pri Šentrupertu, saj se je položaj njihove regije z Mežiško, Mislinjsko in zgornjo Dravsko dolino v primerjavi s pretežnim delom Slovenije v zadnjih letih poslabšal. Prvo, največje breme je prišlo s tranzicijo, drugo pa je prometna osamitev krajev med Peco in Pohorjem. Na Koroškem so prepričani, da bi prav hitra cesta pripomogla k pospešenemu gospodarskemu razvoju Slovenj Gradca, Raven, Prevalj, Dravograda, Radelj in drugih tamkajšnjih krajev.
Koroška javnost si je od vladnega obiska novembra lani dobro zapomnila napoved premiera Janeza Janše, da bi hitro cesto s Koroškega proti slovenskemu avtocestnemu križu v Savinjski dolini začeli graditi leta 2008. Medtem ko je zdaj že mogoče domnevati, da bodo stekla dela v Savinjski dolini, v slovenjgraški mestni občini ocenjujejo, da bi hitra cesta prišla k njim leta 2015 ali 2016. Med letoma 2008, kakor je napovedal začetek graditve sodobne ceste med obiskom premier, in 2010, kakor predvideva načrt nacionalnih razvojnih projektov, sta torej dve (lahko usodni) leti razlike, ki bi za Koroško pomenili še nadaljnje razvojno zaostajanje.
»Korošci ne razumemo tretje razvojne osi le kot hitre ceste ali nasploh boljše prometne povezanosti, ampak prištevamo k njej še vse druge ukrepe, ki bodo spodbudili gospodarsko rast,« je rekel Jože Kozmus, predsednik uprave Preventa Globala iz Slovenj Gradca in predsednik koroške gospodarske zbornice. Boljše, hitrejše in pretočnejše prometnice jim ne prinašajo le hitrejšega prevoza tam narejenih izdelkov, temveč tudi možnost, da bodo kraji pritegnili več naložb in strokovnjakov.
Več o tem si preberite v današnji tiskani izdaji Dela.
