Tiskane izdaje
Slovenj Gradec - »Načrt za tretjo razvojno os je očiščen iluzij,« je na najbolj pereče vprašanje o gradnji hitre ceste na Koroškem ob vladnem obisku v regiji odgovoril premier Janez Janša. Po besedah ministra Černača naj bi leta 2014 začeli hkrati graditi odseka od avtoceste do Velenja in naprej do Slovenj Gradca.
Janša je slabo cestno infrastrukturo izpostavil kot osrednji problem regije in »po nekoliko kaotični sliki iz prejšnjih let« zagotovil, da je zdaj končno jasno, kako se lotiti gradnje in kje je edini možni vir sredstev. Država jih namerava pridobiti s podelitvijo koncesije za upravljanje obstoječega avtocestnega omrežja.
»Državni prostorski načrt za odsek Velenje - Slovenj Gradec sprejet še do konca leta«
Po predvidevanju vlade bi to v kombinaciji z evropskimi sredstvi moralo zadostovati za gradnjo tretje razvojne osi. »Seveda ne v gabaritih, ki so si jih nekateri narisali, s tuneli in širokimi vozišči, a kljub temu v obsegu, ki bo koroško pokrajino solidno povezal z osrednim prometnim omrežjem in tako pomagal gospodarstvu, da bo dobilo enakopravne pogoje za delovanje,« je dejal Janša.
Minister za infrastrukturo in prostor Zvone Černač je napovedal, da bo državni prostorski načrt za odsek Velenje - Slovenj Gradec sprejet še do konca leta, za odsek od avtoceste do Velenja pa bodo poiskali novo varianto, saj se je že sprejeta trasa mimo Šentruperta izkazala kot »okoljsko nesprejemljiva«.
Novo naj bi izbrali do aprila 2013, v istem letu pa sprejeli tudi DPN zanjo ter hkrati še za preostala koroška odseka do Dravograda in do Holmca. V letu 2014 bi tako hkrati začeli graditi odseka do Velenja in do Slovenj Gradca, po ministrovih predvidevanjih bi lahko bila končana v treh letih. Za obnovo državnih cest vlada načrtuje pripravo dolgoročnega nacionalnega programa razvoja prometne infrastrukture, vendar v proračunu posebne postavke za Koroško, ki so jo zahtevali župani, za to ne bo.
»Projekt okoljske sanacije zgornje Mežiške doline ni ogrožen«
Minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič je zagotovil, da projekt okoljske sanacije zgornje Mežiške doline ni ogrožen, kljub zamudi in močno okleščenem financiranju. Za letošnji program bo ostalo le 189.000 evrov, s 400.000 evri bodo poplačali lanske ukrepe. Bogovič je napovedal, da bodo v prihodnji evropski finančni perspektivi Mežiško dolino skupaj s Cinkarno Celje umestili v sklop odprave starih okoljskih bremen ter zanjo poskušali pridobiti kohezijska sredstva. Sanacijo bi s tem namesto, da bi jo izvajali do 2022, lahko končali že prej.
Premier Janša je na srečanju z gospodarstveniki in župani dejal, da splošno stanje v koroški regiji »ni tako črno, gospodarska in socialna slika je solidna, brezposelnost je na povprečju države.« Posebej je izpostavil izvozno usmerjenost regijskega gospodarstva in uspešno izrabo evropskih sredstev ter zmernost pri zadolževanju občin, med slabostmi regije pa je naštel dva sporna stečajna postopka, pomanjkanje tujih investicij ter odliv usposobljenih delavcev čez mejo.
Ukinitev slovenjgraške policijske uprave po Janševih besedah ni prinesla racionalizacije, kvečjemu večje stroške, napovedal pa je, da je država prisiljena v racionalizacijo javne uprave, ki bo zagotovo prinesla nadaljnje ukinjanje delovnih mest v javnem sektorju. Ker pa Koroška nima veliko državnih institucij, se to ne bo toliko poznalo, kot se bo v osrednjeslovenski regiji.
