Tiskane izdaje
Ljubljana, Velenje - Hitra cesta med Velenjem in Savinjsko dolino bo speljana nekaj sto metrov od hiše Janeza Janše ob zahodnem robu naselja Silova.
Ne torej skoraj čez njegovo dvorišče, kakor sta imela v načrtih Černač in Žnidar. A vozniki po v Šaleški dolini in na Koroškem tako dolgo pričakovani cesti bodo med vožnjo vseeno lahko občudovali slovensko zastavo na hiši družine Janša.
Janševa minister za infrastrukturo in prostor Zvonko Černač in državni sekretar Ljubo Žnidar sta januarja iz javne razgrnitve umaknila traso F3b. Doslej ni bilo pojasnjeno, ali sta hotela s cesto mir predsednika SDS zmotiti namerno ali po neumnosti. Že od pomladi pa sedanja vlada oziroma ministrstvo za infrastrukturo in prostor (MzIP) malce spremenjeno varianto F3b spet usklajuje med resorji, občinami in civilno družbo. Trdijo, da gre za najbolj primerno in izvedljivo traso.
Gradnja hitre ceste je vse bolj verjetna
Na domovanju družine prvaka opozicije v Silovi 13 v velenjski krajevni skupnosti Šentilj z droga visi slovenska zastava. »Po njej boste prepoznali njegovo hišo, cesta bo šla tam blizu« v Silovi odgovori mimoidoča krajanka Šentilja vprašanje, kje jim bodo zgradili cesto.
Gradnja hitre ceste med Velenje in avtocesto v Podlogu v Savinjski dolini, uradno gre za odsek severnega dela III. razvojne osi med priključkom Velenje jug in priključkom na avtocesto A1, je vse bolj verjetna. Priprave na projektiranje napredujejo, čeprav počasi.
Aprila se je Gašpar G. Mišič, takrat državni sekretar v kabinetu predsednice vlade Alenke Bratušek, na DARS sestal s pristojnimi, da bi pospešili umeščanja tega dela tretje osi v prostor. Dogovorili so se, da MzIP za vlado pripravi sklep, s katerim bi preklicali sklep Janševe vlade iz letošnjega marca, s katerim je vlada ustavila pripravo državnega prostorskega načrta (DPN) po omenjeni varianti F3b in varianti F2-2 med Velenjem mimo Braslovč do Šentruperta v Savinjski dolini.
Trasa gre po zavarovanem območju Nature 2000
Vlada je potem maja res sklenila, naj MzIP in DARS pripravita DPN po varianti F3b, vendar naj jo izboljšajo: »Treba (se je) osredotočiti na dosego družbene sprejemljivosti v lokalnem okolju še pred formalno predpisano javno razgrnitvijo ter nadaljnjo optimizacijo te variante.«
Na direktoratu za prostor dodajajo, da so bile po odločitvi vlade iz oktobra 2012 na podlagi študij variant iz leta 2008 preverjene še druge trase, zdaj pa varianto F3b usklajujejo z različnimi nosilci urejanja prostora.
Kako daleč so?
»Usklajevanje z energetiko so zaključena, po njihovih pogojih pa so bile izdelane tri različice izteka ceste na območju Podloga.« Z Zavodom RS za varstvo naravne dediščine in direktoratom za okolje pri Ministrstvu za kmetijstvo in okolje pa usklajevanja še trajajo. Trasa gre namreč po zavarovanem območju Nature 2000 in predvidenih vodovarstvenih območjih.
Usklajevanje »dolgotrajnejše in vsebinsko bolj zahtevno«
Predstavniki MzIp so se aprila sestali z občinami Žalec, Velenje in Polzela in se dogovorili za sodelovanje županov, občinskih strokovnih služb in predstavnikov javnosti oziroma civilnih iniciativ pri izdelavi DPN. Direktorat za prostor MzIP je občinam nato poslal optimizirano varianto F3b, občine pa so dale pripombe in predloge.
Maja so se spet dobili v Žalcu in Velenju, kamor so prišli tudi s Polzele, da bi uskladili rešitve. Že za minulo poletje so bile predvidene tudi javne predstavitve v posameznih občinah in pripravljen je bil tudi seznam skupin zainteresirane javnosti.
Do tega pa še ni prišlo. »Žal se je izkazalo, da je usklajevanje rešitev z nosilci urejanja prostora dolgotrajnejše in vsebinsko bolj zahtevno,« zdaj ugotavljajo na direktoratu za prostor.« Predstavitve organizirani javnosti bodo napovedali v lokalnih medijih.
Ker torej ministrstvo napoveduje predstavitve še pred dokončnim oblikovanjem DPN, tudi civilne iniciative čakajo nanje. Januarja, ko je kazalo, da bo kasneje umaknjena »neoptimizirana« varianta F3B potrjena, sta ji najglasneje nasprotovali državljanska pobuda z zaščitenega Ponikovskega krasa v občini Žalec in iz Ložnice v občini Velenje.
