Hitre ceste ni, pri Gašperšiču molčijo

Ormož – V ormoški občini bodo s peticijo od vlade, državnega zbora in ministrstva za infrastrukturo zahtevali nadaljevanje gradnje hitre ceste med Hajdino in Ormožem. Podpise bodo zbirali do konca julija, k podpisovanju pa so pozvali tudi občine Središče ob Dravi, Gorišnica, Markovci, Ptuj, Videm in Hajdina.

Podžupan Ormoža in državni svetnik Branko Šumenjak je ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča v odprtem pismu opozoril še na hudo težavo, ki je zaradi tega nastala pri obnovi železnice med Pragerskim in Hodošem. V Mihovcih je bil namreč predviden nadvoz nezgrajene hitre ceste čez železnico, zaradi česar ga niso načrtovali na državni cesti med Ptujem in Ormožem. Ker pa hitre ceste ni, je zdaj nivojsko križanje ceste prvega reda in železnice v Mihovcih nezakonito po četrtem odstavku 49. člena zakona o varnosti v cestnem prometu, je prepričan Šumenjak.

Pravi, da bi bil zaradi tega lahko ogrožen evropski del sredstev pri skoraj polmilijardni obnovi železnice: denar (231 milijonov) bi bilo po njegovem lahko treba celo vračati.

Nič o spornem križanju

Za komentar, ali je takšno križanje nezakonito in ali bi bilo treba v tem primeru evropska sredstva res vračati, smo vprašali Gašperšičevo ministrstvo, a nam v dveh tednih niso odgovorili. Dejali so le, da bodo svoje odgovore na odprto pismo ormoškega podžupana poslali tudi nam. Šumenjak je odprto pismo za gradnjo hitre ceste pisal že tretjič in tretjemu ministru, a še nikoli ni dobil odgovora.

Minister Gašperšič, ki si je pred dnevi ogledal potek obnove železnice Pragersko–Hodoš, ni dal nobenega zagotovila, da bi bil po dvajsetih letih zapletov s hitro cesto dosežen napredek, prav tako se je v svojih izjavah izognil spornemu križanju ceste in železnice v Mihovcih. Ni pa pozabil poudariti, da se bo po prenovi proge zmanjšalo število nivojskih križanj ceste in železnice.

Trasa med Hajdino in Ormožem je bila najprej načrtovana kot avtocesta proti Pomurju, a so to pozneje prestavili prek Maribora mimo Lenarta in skozi Slovenske gorice. Leta 1996 so jo kot hitro cesto uvrstili v nacionalni program gradnje avtocest, resolucija 2004 jo je potrdila in po tem dokumentu, ki še vedno velja, bi morala biti cesta zgrajena že do leta 2013. Dvakrat so jo že začeli graditi, a sta najprej Vegrad in nato še Primorje med gradnjo propadla. Zgradila sta samo temelje nadvoza.

Cesta ima podrobno določeno traso od Ormoža do Markovc. Zanjo so odkupljena zemljišča, izdano je gradbeno dovoljenje za odsek med Ormožem in Gorišnico (osem kilometrov) in gradnjo bi lahko kadarkoli nadaljevali. Za načrte, dovoljenja in odkupe je po izračunih ormoške občine država porabila približno 10 milijonov evrov. Medtem potek ceste od Markovc do Hajdine še ni določen, ker je zaradi pozabljivosti takratnega ministra za okolje in prostor Marjana Podobnika trasa južno ob ptujskem akumulacijskem jezeru izpadla, ko so na ministrstvu določali območje Nature 2000 in izjeme v njej.

Promet narašča, cesta ni več predvidena

V novi prometni strategiji, ki jo pripravlja infrastrukturno ministrstvo, hitra cesta sploh ni več predvidena. Na tem območju so določeni »posegi na obstoječi prometni infrastrukturi«. To pomeni, da predvidevajo le popravljanje stare ceste, pravi ormoški župan Alojz Sok, »kar pa naše prebivalce postavlja v podrejen položaj in jim precej otežuje življenje«.

Promet je, opozarja župan, namreč na tej cesti čedalje gostejši, predvsem tovorni, ki ima iz Hrvaške proti srednji Evropi in zahodu skozi Ormož in Ptuj za 70 kilometrov krajšo pot, kakor po avtocesti od Lendave preko Maribora. Poleg tega, dodaja, ima Hrvaška v svojih dokumentih določeno, da bo promet iz Podravine in Posavine navezala na načrtovano hitro cesto pri Ormožu.