Hmeljarjem pridelek zdesetkala vročina

Žalec – Hmeljarji so v teh dneh končali obiranje hmelja. Njihove napovedi, da bo pridelka zaradi hude poletne vročine malo, se uresničujejo. Letina bo ena slabših, pridelali bodo okoli 40 odstotkov manj zelenega zlata kot lani. Hmeljarji tako najverjetneje ne bodo pridelali niti količin, za katere imajo sklenjene pogodbe s trgovci.

Pridelek na 1406 hektarih hmeljišč, od tega na 175 hektarih prvoletnih nasadov, bo skromen. Po zadnjih predvidevanjih bo hmelja okoli 1500 ton, lani so ga pridelali dobrih 2300 ton. Direktorica Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS) Martina Zupančič je povedala, da je za skromen pridelek kriva vročina: »V Sloveniji imamo na hmeljiščih močne, aromatične sorte, ki slabo prenašajo hude vročinske šoke. In teh je bilo letos preveč. Hmelj je bil v stresu kar 44 dni, od tega 16 dni julija.«

Hmeljarstvo je ena od kmetijskih panog, ki ima najbolje urejeno namakanje, saj ima več kot 60 odstotkov hmeljišč urejen namakalni sistem. A ob takšni vročini niti namakanje ne pomaga, poudarja Zupančičeva: »Namakanje hmelja ne more rešiti pred vročinskim udarom. Potrebovali bi senco. Hmeljarji bi bili letos verjetno srečni, če bi imeli vsaj normalni pridelek.«

Prodati ne bo težko

Kljub manjšemu pridelku pa je kakovost hmelja dobra, je povedala svetovalka za hmeljarstvo pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) Irena Friškovec. Dodala je, da so hmeljarji lanski pridelek, čeprav ga je bilo precej več, kot bo letošnjega, večinoma že prodali, tako da bodo imeli letos težave z zagotavljanjem pogodbenih količin, dogovorjenih s trgovci. To je potrdil tudi Vojko Golavšek, direktor največjega trgovca Hmezad exim, in povedal, da to ne pomeni, da bi pogodbe razdirali: »Gre za okoliščine, ki so povezane z naravo. Tu se ne da nič pomagati.«

Hmeljar in predsednik odbora za hmeljarstvo pri KGZS Ferdinand Kunst je dejal, da je zaradi preteklih sezon, ko je hmelj kmetom ostajal, še vedno prisoten strah, da ga ne bodo prodali: »Potem se kmetje odločajo za večje pogodbene količine, podnebne razmere pa so precej neugodne. Letos je sprva dobro kazalo, cvetov je bilo kar veliko, ampak vročinski šok je bil prehud in kobule se niso odebelile, niso dobile teže. Imamo velik izpad zgodnjih sort, predvsem goldinga, nepričakovano slaba letina pa je tudi pri aurori.«

Pogodbene cene so do zdaj znašale okoli 4,50 evra za kilogram za auroro, za aromatične sorte od šest evrov za kilogram. Kunst pričakuje, da bodo tisti kmetje, ki bodo hmelj še imeli v prosti prodaji, tega lahko prodali po visokih cenah: »Ampak količine kljub temu ne bodo velike, tako da niti zaslužka ne bo prav dosti. V prihodnjih letih bo treba priti do novih sort hmelja, ki bodo bolj odporne na vročino.«