Hmeljarji negotovi, koliko pridelka jim je po toči vzela še vročina

Savinjska dolina – Hmeljarjem z območja Petrovč narava letos ni naklonjena. Po majski toči, ki jim je oklestila in poškodovala hmelj ter uničila vrhove, ki rastlinam dajejo tudi senco, je nasade prejšnji teden prizadela še huda vročina. Največ škode je povzročila povsod, kjer so tla bolj peščena, in na območjih brez namakanja.

Spomladanska toča je klestila skupno na okoli 200 hektarjih hmeljišč. Najhuje je bilo na petrovškem, kjer ima svoja hmeljišča tudi predsednik Društva hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes Slovenije Janez Oset: »Na 150 hektarjih hmeljišč je uničilo za vsaj polovico hmelja, vse vrhove je sklestilo. To pomeni, da se rastlina nima s čim prijeti za vodilo oziroma vrvico. Takoj smo hmeljišča poškropili z aminokislinami, da so se rane zacelile in da so rastline naredile poganjke, s katerimi se držijo vodila, na katera jih je treba ročno napeljati. Ves čas smo delali, da bi rešili vsaj nekaj hmelja. Zdaj nam ga je vročina še dodatno sklestila, čeprav namakamo. Spodaj je rastlina na vlažnem, zgoraj pa je vročina. Naše prej poškodovane rastline so namreč brez vrhov. Saj veste, kako je, če si na soncu brez strehe. Na naših hmeljiščih bomo imeli največ 30 odstotkov hmelja,« je povzel Oset.

Ugotavlja, da v petrovških hmeljiščih ne bodo mogli zagotoviti pogodbenih količin trgovcem. Pravi, da večjih težav zaradi tega ne bodo imeli: »Resen trgovec zaradi tega ne odpove pogodbe. Res pa je, da mora vsak hmeljar pravočasno opozoriti trgovca, da hmelja ne bo. Mi smo to sporočili takoj po toči.«

Nič še ni gotovo

Drugod po Savinjski dolini, Koroškem in v okolici Ptuja ni bilo tako hudo. Vročina prejšnji teden pa je posledice zagotovo pustila, pravi direktorica Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Martina Zupančič: »Posledice bodo vidne šele čez nekaj tednov. Veliko je odvisno tudi od sorte hmelja, tal in namakanja. Dve tretjini hmeljišč namreč namakamo.«

Kot je dejala Zupančičeva, bi lahko bile bolj prizadete pozne sorte, ki šele zdaj delajo kobule. Med pozne sodi sorta celeia, ki je tudi najbolj razširjena, razprostira se na 40 odstotkih vseh površin. Zupančičeva opozarja, da je oceno po vročinskem udaru še nemogoče podati: »Celeia se bo mogoče še popravila. Savinjski golding je mogoče celo ušel škodi, ker so se kobule že izoblikovale. Je pa možno, da bo prezorel in se bo drobil.«

Za zdaj kaže, da bo v Savinjski dolini najhuje na območju Šempetra, Gotovelj, Žalca, Roj, Brega, pa tudi v okolici Dornave, kjer so lahka tla, namakanja pa ni. »V zgornjem delu Savinjske doline ni tako hudo, prav tako ne na Koroškem. V teh delih je namreč zemlja globoka,« je dejala Zupančičeva. Dodala je, da pa je hmelj vsako leto drugačen in da so napovedi zelo nehvaležne.

Hmelj je letos posajen na 1590 hektarjih, od tega je 170 hektarjev prvoletnih nasadov. Lani so na 1409 hektarjih pridelali 2300 ton hmelja, leta 2015 pa slabih 1700 ton.