Hočejo cesto pa tudi Cerarja

Ravne na Koroškem – »Kako boste začeli graditi hitro cesto na Koroško leta 2018, ko pa kljub obljubam niste sprejeli niti državnega prostorskega načrta, s katerim bi umestili traso do Koroške, kaj šele poroštveni zakon, s katerim naj bi zagotovili financiranje investicije?« sprašuje Mladinska iniciativa za tretjo razvojno os predsednika vlade v pismu, ki so ga včeraj poslali v Ljubljano.  

V njem ga pozivajo, naj se najkasneje januarja zglasi na Koroškem in do takrat podrobno preuči študijo z naslovom Hoč'mo cesto, v kateri med drugim ugotavljajo, da se je iz regije odselilo že 37 odstotkov mladih. »Ta odstotek bo morda čez nekaj let še višji. Takrat se boste lahko upravičeno spraševali, ali je cesta v 'regijo umrlih' sploh še smiselna,« so ostri v Mladinski iniciativi za tretjo razvojno os. 

Matic Tasič, predsednik odbora za gradnjo hitre ceste na Koroško, je zaskrbljen zaradi neuradnih, a zanesljivih informacij o tem, da se na severnem kraku tretje razvojne osi ne bo nič zgodilo, dokler državi ne bo uspelo umestiti v prostor odseka od avtoceste do Velenja. Začuden je nad nedavnimi izjavami infrastrukturnega ministra, da bo Slovenija v prihodnjih šestih letih imela na cestah podoben standard, kot ga ima sosednja Avstrija. »Kako naj človek verjame taki izjavi?« se sprašuje Tasič. Publikacijo Hoč'mo cesto, v kateri Mladinska iniciativa z različnih vidikov argumentira, kako pomembna je naložba v cesto, bodo poslali na osemdeset naslov. Prejela jo bo tudi braslovška civilna iniciativa. »Smo na ključni točki umeščanja ceste v prostor na relaciji od avtoceste do Velenja, ko se bo vlada morala odločiti, ali ima pogum, da bo državni prostorski načrt sprejela tudi na tem odseku,« pravi ravenski župan Tomaž Rožen. »Če je nekaj hiš edina ovira za začetek gradnje, predlagam razlastitev,« meni Franjo Golob, koroški državni svetnik.

Gospodarska škoda

Na območju severnega dela tretje razvojne osi deluje 2300 gospodarskih družb, 3800 samostojnih podjetnikov in 17 zadrug. Skupaj ustvarijo več kot štiri milijarde evrov prometa in omogočajo 30.500 delovnih mest. »Brez ustrezne prometne infrastrukture gospodarstvo ne more funkcionirati. Situacija na tem področju ne stagnira, pač pa se slabša. Železarske družbe na ravenski lokaciji smo ob nefleksibilni železnici prisiljene ves promet usmeriti na ceste,« je povedal Andrej Gradišnik, direktor Metala. 

Predsednik vlade Miro Cerar je ob javnem pismu Mladinske iniciative za tretjo razvojno os, ki že dalj časa zaman trka na njegova vrata za pogovor, prejel tudi risbice otrok iz vrtca Ravne o tem, kako si oni predstavljajo, da se bodo nekoč pripeljali na Koroško.