Hofrovih enajst

Decembra potrošniški hormoni že tako ali tako prekipevajo in uhajajo samonadzoru, letos pa jih je dodatno vzburilo še postopno prihajanje Hofrovih enajst (za začetek). Ozrimo se torej na prvovpletene: na potrošnike in na Hofer kot znanilca novega, diskontnega vala v trgovini. O drugih trgovcih za zdaj le toliko, da so – na preži.

Če o potrošnikih sklepamo samo na podlagi vzorca, opaženega med Hofrovimi otvoritvami, bi težko našli ekonomsko racionalne motive: gneča, izgubljanje časa v vrsti, strah čakajočih, da ne bo izdelek pošel, še preden jim bo uspelo priti na vrsto. Pogosto impulzivno nakupovanje velikih poceni tehničnih izdelkov neznanih znamk (ne pa živil). Ne enega, po več enakih – še za otroke, sosede, prijatelje, » sicer ga ne potrebujem, a za vsak primer, za zalogo«, » kakšne kakovosti je, bomo ugotovili doma«. A streznitev pride, nemara prej, kot zmanjka prostora za skladiščenje v domači kleti.

Hofer je vstop na novi trg skrbno načrtoval. Veliko je vložil v promocijo, v pravem trenutku objavil novico o svojem prispevku k izboljšanju slovenske zaposlenosti, ozrl se je po tukajšnjih nakupnih navadah. Nemara se tudi zato besedi diskont strogo izogiba, niti ne obljublja velikih censkih čudežev. Cene živil v Hofru so po trditvah konkurence ugodne za – konkurente. Novi diskontnik stavi na vedno svežo ponudbo in regionalne izdelke, kar je značilno za klasično trgovino, in v to smer se, kolikor je mogoče, obračajo tudi sodobni diskonti.

V resnici obljub ne bo lahko izpolniti. Menda ima Hofer težave s pridobivanjem slovenskih dobaviteljev, predvsem zato, ker jim (še) ne more zagotoviti velikega odjema, nad njimi pa visijo grožnje dosedanjih odjemalcev. Do medijev je ignorantski, na občutljiva novinarska vprašanja preprosto noče odgovarjati. Ali je res, da kupci kisle volje že vračajo prodajalcu pokvarjene poceni tehnične izdelke? Veliko pove samo to, da Hofer posebnega reklamacijskega oddelka sploh nima. »Stari« ponudniki vedo, da je slovenski potrošnik nepredvidljiv, zamerljiv in tudi razvajen. Za novinca pa je prav podcenjevanje tukajšnjih strank in javnosti lahko največja past.