Tiskane izdaje
Za zaplet na meji pri Hotizi je sprva kazalo, da bo prerasel v prvovrstni meddržavni spor med Slovenijo in Hrvaško. Čeprav ta možnost še obstaja, pa se odpirajo njegove nove razsežnosti, saj postaja jedro notranjih političnih konfliktov v Sloveniji. Ne samo med vlado in opozicijo, ki je začela postavljati neprijetna vprašanja, tudi znotraj vladne koalicije.
Razmere so se zaostrovale že zadnjih nekaj dni, posebej pa je izstopala ljudska stranka, ki je glede reševanja mejnih vprašanj s Hrvaško tudi v javnosti zagovarjala opazno drugačne poglede, kot je bilo uradno vladno stališče. Na nedeljskem taboru SLS na Ptuju je predsednik stranke Janez Podobnik omenjal svojo stranko kot dosledno zagovornico pravičnih meja s Hrvaško. Da je edina, sicer ni rekel, je pa bilo tako razumeti iz konteksta.
Ko je v ponedeljek predsednik vlade Janez Janša udaril po mizi, ker po več kot tednu od izjave dveh premierov o skupni gradnji nasipov ob Muri še vedno ni pripravljen tehnični sporazum, in javno napovedal zamenjavo tistih, »ki se ne želijo dogovoriti«, se je zdelo, da je njegova ost uperjena proti Janezu Podobniku. Vodja »najdoslednejše zagovornice pravičnih meja s Hrvaško« je namreč hkrati tudi minister v tistem resorju, ki bi moral tehnično izpeljati dogovore o urejanju obmejnega prostora.
Odstavitev Janeza Podobnika bi bila drzna poteza, saj bi pomenila vsaj preureditev, če že ne razpada koalicije. Ljudska stranka brez svojega predsednika na ministrskem mestu najverjetneje ne bi ostala v koaliciji. Brez nje pa bi koalicija potrebovala novega partnerja ali pa bi šla po negotovi poti manjšinske vlade. Vendar zdaj kaže, da na muhi ni Podobnik, pač pa, če že, kateri izmed nižjih uradnikov.
Premierova izjava o zamenjavah je bila intonirana v sveti jezi, a malo je verjetno, da bi jo dal nepremišljeno. Grožnja z izključitvijo iz vlade je namreč tudi priročno sredstvo za nevtraliziranje SLS, ki je začela čedalje bolj izstopati s stališči, drugačnimi od vladnih. Predsednik SLS pa je pred javnostjo postavljen kot tisti, ki mora najbolj zavzeto delovati za ureditev mejnih vprašanj. Ne pa postavljati zahteve.
Preberite si v sredini tiskani izdaji Dela
