Tiskane izdaje
Ljubljana – Očitki, da se cene živilskih izdelkov na slovenskem trgu zvišujejo zaradi uvedbe evra, niso upravičeni. Podražitve so predvsem posledica dražjih surovin, ki jih zaradi nezadostne proizvodnje doma živilska podjetja kupujejo na evropskem in svetovnem trgu, so poudarili na včerajšnji tiskovni konferenci združenja slovenske živilske industrije, s katero so se odzvali na očitke in nepopolne ter zato, kot pravijo, zavajajoče primerjalne analize Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS).
»Slovenija bo postala 1. januarjaa trinajsta država v sistemu evroobmočja in gotovo se svetovne cene ne spreminjajo zaradi vstopa majhne Slovenije na evrsko območje,« je poskušala biti slikovita Ivana Valjavec, predsednica Združenja živilske industrije Slovenije, ki je spomnila, da je naša država neto uvoznica hrane in jo zato zadevajo vse spremembe cen na svetovnih trgih. »Temu se ni mogoče izogniti. Morda bomo, na primer, ugotovili, da je mleko, čeprav je domače proizvodnje, dražje. Je, ampak surovine, kot so soja, koruza in vse, kar vpliva na krmo živali, prihajajo od marsikje. In ta marsikje je pravzaprav globalni svet. Konkurenca, ponudba in povpraševanje na trgu uravnavajo cene.« Za Valjavčevo je nesprejemljivo in preveč zavajajoče primerjati ceno enega izdelka velikega proizvajalca pred nekaj meseci in danes, ne da bi upoštevali dejstva, ki so povzročila podražitev.
V podkrepitev trditve, da se cene živil niso zvišale zaradi uvajanja nove valute, ampak zaradi dražjih surovin, je sekretar združenja Silvester Čotar nanizal naslednje konkretne podatke: »Krmna pšenica se je od avgusta do prvega tedna v decembru podražila 141 odstotkov, krušna pšenica 39 odstotkov, koruza dobrih 37, soja (od oktobra do novembra) 24,5 odstotka.« Na ceno živil vplivajo tudi vremenske razmere in z njimi letos slabša letina. Pod vplivom svetovnih cen surovin so tudi sektorji proizvodnje pijač, zlasti piva, proizvodnja brezalkoholnih pijač pa je odvisna od razmer na trgu sadja. Slabša letina jabolk v EU je cene jabolčnega koncentrata zvišala 30 odstotkov. Zaradi neugodnih vremenskih razmer se je v zadnjem letu cena pomarančnega koncentrata zvišala kar 187 odstotkov. Rast cen je po Čotarjevih napovedih pričakovati tudi pri sladkorju.
Ivana Valjavec je ob oglaševanju velikih trgovcev, da se zaradi evra izdelki na prodajnih policah ne bodo podražili, spomnila, da so bila živilska podjetja (dobavitelji trgovini) prisiljeni sprejeti nekajmesečno »zamrznitev cen«, kar je tržno sporno in obremenjujoče. »Proizvodnja hrane je od vseh industrij najbolj občutljiva na sezonska in tržna dogajanja,« je dejala in zagotovila, da bodo zaradi uvedbe evra razlike v ceni le na tretji ali četrti decimalki.
Agrarni ekonomist in analitik z ljubljanske biotehniške fakultete Aleš Kuhar je opozoril, da je velik del dejavnosti živilske industrije odvisen od baznih cen in gibanja cen na evropskih in svetovnih trgih. »Če se glavni input podraži za 60 odstotkov, se to kaže pri ceni končnega izdelka.« Spomnil je na izrazito rast stroškov pri plastiki, zamaških in drugih živilski industriji potrebnih »surovinah«. Opozoril je tudi na nizko ozaveščenost porabnikov o kakovosti pri nas prodajanih živil in odsotnost vloge potrošniške organizacije pri ozaveščanju. »Slovenci se, kot kaže, bolj zanimamo za kakovost avtomobilov in nam zato pri nakupu ni odveč odšteti tudi do 30 odstotkov več denarja za dodatno opremo avtomobila, pri hrani pa je, kot kaže, cena res edino merilo za izbor.« Kot je dejal, je Slovenija edina med novimi članicami EU, ki je imela od vstopa v Unijo deflacijo cen hrane.
Več o tem preberite vsredinem tiskanem Delu
