Tiskane izdaje
Trbovlje - Komaj se je projekt verige hidroelektrarn od Ježice do Suhadola premaknil z mrtve točke, že šepa. Holding Slovenske elektrarne (HSE) ima že tri tedne na mizi besedilo koncesijske pogodbe za uporabo vode na srednji Savi, objavil je naročilo za izdelavo DPN za prve tri hidroelektrarne (HE), a koncesijske pogodbe še ni podpisal. Poslanec Ivan Hršak pravi, da z vložitvijo zakona o HE na srednji Savi ne bo več čakal.
Ivan Hršak, zasavski poslanec Desusa, ki je v primeru, da HSE do oktobra ne bi podpisal koncesijske pogodbe za rabo vode na srednji Savi, že poleti napovedal vložitev zakona v državni zbor. Zdaj pravi, da bo nadaljeval aktivnosti kljub nagajanju v delu koalicije. Zakon predvideva začetek gradnje prve od treh hidroelektrarn (Suhadol, Trbovlje, Renke) leta 2020 oziroma 2021, zaključek pa med letoma 2030 in 2035. Državni prostorski načrt (DPN) bo končan v dobrem letu, do konca leta 2018, postopki umeščanja v prostor pa po predvidevanjih trajajo od tri do štiri leta.
Podporo in sopodpisnike zakona je Hršak iskal v vseh poslanskih skupinah, prejel je le podporo treh: med njimi ni poslanske skupine SMC in tudi nikogar od zasavskih poslancev, razen radeškega Matjaža Hana (SD). »Neizpodbitno dejstvo je, da si za ta zakon v resnici ves čas prizadevam sam. Poslanska skupina SMC se na podlagi koalicijskega protokola o (ne)podpori mojemu predlogu ni izjasnila. Naredili bi vse, da zakona ne bi vložil. Naročili so celo pravno mnenje, ki naj razjasni, ali zakon sploh potrebujemo. Dokazati želijo, da ga ne. In pravno mnenje je prav takšno - češ, vlada je z odločbo podelila koncesijo HSE, torej zakona ne potrebujemo,« razlaga Hršak. V nasprotju s politiko njegova prizadevanja podpirajo nevladniki v Združenju za energetsko neodvisnost in Zvezi ekoloških gibanj, ki nasprotujeta izboru HSE za koncesionarja brez javnega razpisa.
A podpis koncesijske pogodbe za sklenjeno verigo HE na srednji Savi brez javnega razpisa po 139. členu zakona o vodah - ta govori o povečanju obsega koncesije - omogoča uredba o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo električne energije na delih vodnega telesa reke Save od Ježice do Suhadola. Besedilo pogodbe, smo izvedeli na ministrstvu za okolje in prostor (MOP), so v usklajevanje HSE posredovali 15. septembra. Predmet usklajevanja je izključno raba vode, ne pa tudi gradnja verige. In prav v »vodnem« segmentu projekt srednjesavske verige najbolj šepa.
Skrbi povzroča tudi širitev območij Natura 2000
Za Savske elektrarne Ljubljana (SEL), za katere je HE na srednji Savi oziroma sklenjena veriga od Mavčič do Mokric že dolgo glavna razvojna možnost, kot največji zastoj projekta omenjajo negotovost, da koncesijske pogodbe morda ne bo mogoče podpisati skladno z uredbo - za celotno verigo. Vzrok je širitev območij Natura 2000. Poleg tega bo treba v koncesijski pogodbi jasno razmejiti energetski in infrastrukturni del projekta, kar je še dodaten zaviralni moment. Župani zasavskih občin hočejo na okoli 400-milijonsko investicijo v prve tri HE obesiti čim več »lokalne« infrastrukture. Ker ta ni bila sestavni del Hršakovega zakonskega predloga, je Razvojni svet zasavske regije zahteval popravke. A kakor pravi poslanec Hršak, je bil noveliran nabor projektov lokalnih skupnosti avgusta potrjen, zdaj ga ima na mizi koncesionar.
»Zgodba o Trnuljčici s srednje Save«, kakor je projekt srednjesavske verige imenoval tajnik Združenja za energetsko neodvisnost Božo Dukič, je deset let čakala v predalih HSE. Z Zvezo ekoloških gibanj so jo obudili med pripravami na sprejemanje energetskega koncepta Slovenije. Čeprav je eden najpomembnejših energetskih projektov v državi, je nanj vezanih še veliko neznank.
Prva je financiranje investicije. HSE zagotavlja, da je »sposoben zagotoviti vire financiranja za ekonomsko upravičene projekte, posebno pri projektih obnovljivih virov energije«, a velik del energetske javnosti zaradi njegove zadolženosti dvomi o tem. »HSE je živi pokojnik,« pravi tudi Dukič.
Če viri niso problem, zakaj HSE zavlačuje z investicijo v srednjo Savo? Odgovori se ponujajo sami: ker še ni dogovorjena gradnja infrastrukturnih objektov od cest do železniških povezav in zaradi ene najnižjih cen, ki jo na trgu trenutno dosega električna energija - okoli 35 evrov za megavatno uro.
HSE se ne bo odpovedal koncesiji, Infra pa ne gradnji
Tretja neznanka je skupna, trboveljska družba obeh energetskih stebrov, temelječih na emisijskih scenarijih SRES, ki so jo leta 2011 kot bodočo nosilko koncesije za rabo vode na srednji Savi ustanovili Gen Energija, SEL in HSE. Usodo SRES bodo določili lastniki, pravijo v HSE. Na SEL pa pričakujejo, da bodo poleg 30-odstotnega finančnega vložka v izvedbo projekta gradnje z izkušenim kadrom vključeni tudi v pripravo, gradnjo, obratovanje in vzdrževanje HE.« A kot kaže, se HSE koncesiji na račun SRES ne bo zlahka odpovedal - enako kot družba Infra ne gradnji »energetskega zalogaja desetletja«.
Eno bistvenih nerešenih vprašanj je višina koncesnine. Na ministrstvu zagotavljajo, da uredba o koncesiji rabe vode od Ježice do Suhadola določa, da višina plačila ne presega desetih odstotkov povprečne prodajne vrednosti v koledarskem letu proizvedene in v električno omrežje oddane električne energije, da pa se višina plačila za koncesijo podrobneje določa s koncesijsko pogodbo.
Dosedanje izkušnje kažejo, da Dravske elektrarne Maribor (DEM) iz skupine HSE za dajatve plačujejo 32,5 odstotkov oziroma, upoštevajoč dobiček, ki ga pobere HSE, 42 odstotkov prihodka, HE na spodnji Savi pa 14 odstotkov. Na MOP sicer pravijo, da pogoji koncesije na spodnji Savi in na drugih slovenskih vodotokih niso primerljivi, saj je koncesijsko razmerje na spodnji Savi edino urejeno na podlagi zakonskih določil. Prav to pa postavlja DEM v neenakopraven položaj.
Pred podpisom koncesijske pogodbe za srednjo Savo mora soglasje na vsebino dati vlada.
