Tiskane izdaje
Uprave hotelov so o tem jasno obvestile piranskega župana Petra Bossmana, vendar jim slednji ne prisluhne. Nasprotno: pojav prehrupne glasbe je v začudenje mnogih občanov in hotelirjev celo vzel v bran, saj nam je pred enim tednom v Pismih bralcev med drugim odgovoril: »Nikjer na svetu, niti v Benetkah niti v Dubrovniku, ni odloka, ki narekuje, kakšna vrsta glasbe se lahko vrti v lokalu.«
Zoran Obradović, višji strokovni sodelavec za odnose z javnostmi mesta Dubrovnik, nam je pojasnil: »Živo glasbo se po pravilu lahko na prostem izvaja do 23. ure, izjemoma do 24. ure, v zaprtem prostoru do konca obratovalnega časa, pod pogojem, da glasbe ni slišati na prostem. Župan lahko izjemoma odobri izvajanje žive glasbe na prostem do največ 2. ure, skladno s hrvaškim zakonom o komunalnem redu. Tako smo pred nekaj tedni imeli koncert pred cerkvijo Sv. Vlahe, ko so vaterpolisti prinesli zlato olimpijsko medaljo. Komunalni redarji Dubrovnika v nočnih obhodih redno nadzirajo spoštovanje teh odredb, od letošnje sezone so uvedli tudi ustrezne merilce hrupa, s katerimi preverjajo, ali je hrup izven lokalov višji od najvišje dovoljene ravni, to je 55 decibelov v nočnih urah.«
Barbara Michieletto iz Javnih prireditev iz Benetk, je pojasnila, da mora vsak lokal z glasbo pridobiti obsežno dokumentacijo, v katerem strokovnjaki potrdijo, kakšen je vpliv določene glasbe na okolje. To tehnično poročilo preučijo še uslužbenci mestnega urada za okolje in po preverjanju stanja izdajo dovoljenje. "Vsi, ki izvajajo glasbo na prostem pa morajo spoštovati, da je prepovedano na kakršen koli način motiti mir in počitek (z ropotom, glasbo, petjem, prireditvami) med 24. in 7. uro zjutraj in med 13. ter 15.30 popoldan (pozimi med 13. in15. uro). Izjema je Trg sv.Marka, kjer lahko izvajajo glasbo med 10. in 2. uro zjuitraj, vendar je to lahko le glasba z akustičnimi instrumenti (flavta, klarinet, klavir, violina...).
Vlasta Pretnar iz županovega kabineta občine Bled, je odgovorila, da se zvočne naprave zunaj gostinskih lokalov lahko na Bledu uporabljajo le do 23. ure. »Za dve prireditvi je bilo dovoljenje izdano do 2. ure zjutraj, za štiri prireditrve do 1. ure, vse ostale do bile do 23. ali 24. ure. Nadzor nad uporabo zvočnih naprav na prireditvah lahko izvaja pristojni občinski organ, ki o kršitvah obvesti inšpektorja, pristojnega za varstvo okolja. Glede uporabe zvočnih naprav na prireditvah s strani občine še ni bila podana prijava kršitve. Nadzor nad izvajanjem, kršitev zaradi povzročanja hrupa po 22. uri opravlja policija.«
Na policijski upravi Koper so nam potrdili, da predvsem ob koncu tedna na njihovih policijskih postajah največkrat zvonijo telefoni prav zaradi hrupa in najpogosteje iz Portoroža, Pirana in Izole. Slavica Tucakov, odgovorna za stike z javnostmi občine Piran, nam je pojasnila, da nadzor hrupa ni v pristojnosti občinske inšpekcije: "Izvirno pristojnost nadzora hrupa ima inšpektorat ministrstva za okolje in prostor." Z ministrstva z kmetijstvo in okolje so nam odgovorili: "Naši inšpektorji ne intervenirajo na kraju samem. Pristojnosti so razdeljene med občino, policijo in inšpekcijo. Pristojni občinski organ obvesti o ugotovljeni kršitvi republiškega inšpektorja, ta pa nadaljuje inšpekcijski postopek v predmetni zadevi." Iz odgovorov, ki smo jih lahko prejeli včeraj, lahko povzamemo, da državni inšpektorji minulo poletje niso intervenirali ne kaznovali niti v enem primeru. Ivan Koljesnikov, predstojnik urada občinskih redarjev Piran, nam je po našem vztrajanju, da mora občinski inšpektorat po veljavnem občinskem odloku o podaljšanem obratovalnem času voditi posebno evidenco kršiteljev tega odloka in o tem obveščati pristojne službe, odgovoril, da so v minulih dveh mesecih v nočnem času izvedli tri nadzore. Ugotovili so, da so 4 lokali kršili glasnost glasbe, v 11 primerih pa so lokali prekoračili dovoljen obratovalni čas.
Te podatke so oziroma bodo posredovali pristojnim organom. Najbrž republiškim inšpektorjem in občinskim službam, ki bi morali na podlagi ugotovitev inšpektorjev prihodnje leto odvzeti kršiteljem dovoljenje za obratovanje v podaljšanem času. V 10. členu istega piranskega odloka tudi piše, da se lahko soglasje za obratovanje v podaljšanem času lahko prekliče na podlagi ponavljajočih se upravičenih pritožb občanov, krajevne skupnosti, na območju katere se nahaja gostinski lokal. Omenjeni piranski odlok določa tudi, da mora biti uporaba zvočnih naprav zunaj gostinskega lokala v skladu z uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. Ta pa v prilogi predvideva, da znaša mejna vrednost na meji parcele lokala v nočnem času lahko le 45 decibelov. Težava pa je v tem, ker jakost hrupa lahko merijo samo državni inšpektorji, ti pa, kot smo ugotovili, v minulem poletju tega na območju slovenske Istre niso merili niti enkrat. Začaran krog, v katerem je stanje hrupa še najbolj odvisno od tega, kako razmišlja in kako ravna župan določene občine.
