Tiskane izdaje
Zagreb/Poreč – Hrvaški premier Ivo Sanader je danes v Poreču v odzivu na ponedeljkovo sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu, ki je zavrglo tožbo hrvaških varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke proti Sloveniji, dejal, da Slovenija nima razloga za zmagoslavje in da bo Hrvaška vztrajala, da Ljubljanska banka vrne dolg hrvaškim varčevalcem.
"Mi bomo še naprej vztrajali, da Ljubljanska banka povrne svoj dolg hrvaškim varčevalcem. Doslej so odbili tri tožbe, ampak ko bodo prišle nove, bo stvar povsem drugačna," je dejal Sanader v Poreču po seji hrvaške vlade. Ob tem je še dejal, da slovenski strani ni treba triumfirati, ker "se v bistvu ni nič zgodilo".
Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je v ponedeljek osem let po vložitvi zavrglo tožbo treh hrvaških varčevalcev nekdanje LB proti Sloveniji, ker sta bila medtem dva tožnika v celoti izplačana, tretja pa ni izčrpala pravnih sredstev na Hrvaškem. Slovenski predstavniki so sodbo pozdravili kot potrditev slovenskega stališča, da gre za nasledstveno vprašanje, in izrazili upanje, da se bo vprašanje dolga varčevalcem LB reševalo v Baslu. Odvetniki tožnikov pa so napovedali, da se bodo pritožili na velikem senatu sodišča v Strasbourgu. Za to imajo tri mesece časa.
Hrvaški tisk o razsodbi: Slovenija vodi ena proti nič
Trije hrvaški dnevniki so danes namenili precej prostora razsodbi ESČP. Jutarnji list in Večernji list sta poleg skoraj dve strani dolgega prispevka z mnenji odvetnikov treh varčevalcev in predstavnika dela varčevalcev Božidarja Vukasovića objavil tudi komentar, Vjesnik pa le daljši prispevek.
Jutarnji list v komentarju z naslovom Zgodovino je treba pustiti za seboj ocenjuje, da je Slovenija zmagala, in da v zvezi z reševanjem odprtih vprašanj vodi ena proti nič. Sicer pa meni, da je na slovensko-hrvaške odnose treba gledati s precej širše perspektive in da se je treba izogniti pretiranim strastem.
Mnenja je tudi, da bi bilo morda treba razmisliti o predlogu posebnega poročevalca Odbora Parlamentarne skupščine Sveta Evrope za pravne zadeve in človekove pravice Erika Jurgensa o ustanovitvi skupnega sklada za poplačilo dolga deviznim varčevalcem nekdanje LB, v katerega bi sredstva prispevale Slovenija, Hrvaška, BiH in Makedonija, nekaj malega pa tudi Evropska unija.
Komentator Jutarnjega lista Željko Trkanjec ob tem opozarja, da je pomembno tudi to sodno odločitev sprejeti mirno, brez pretiranih čustev, kajti "sodišču enostavno moramo verjeti." Če pa bi, zahvaljujoč razsodbi, uspeli najti neko končno rešitev tega vprašanja v korist varčevalcev, potem je razsodba več kot le izpolnila domačo nalogo, je zapisal Trkanjec.
Na koncu komentator izraža upanje, da bo po tej razsodbi Ljubljana morda bolj odprta tudi za sodno rešitev vprašanja meje na morju, kar bi po njegovem blagodejno vplivalo na odnose med državama. Ti pa bi potrebovali čim manj politizacije in nepotrebnih strasti ter čim več vzajemnega razumevanja in spoštovanja. "To potrebujeta obe strani, da bi lahko bodočnost gradili v evropskih okvirih in našli rešitve za sedanje in prihodnje probleme, zgodovino pa bi pustili za seboj," sklene komentator.
Večernji list je pod naslovom Strasbourg varčevalce vrača Hrvaški objavil skoraj dve strani dolg prispevek z izjavami odvetnikov treh hrvaških varčevalcev, med drugim pa navaja tudi izjavo Tamare Čapeta, docentke na zagrebški pravni fakulteti, ki se ji zdi čudno, "da je bila tožena Slovenija, sodišče pa pošilja varčevalce na hrvaško sodišče".
Nekoliko krajši, a podoben prispevek z mnenji odvetnikov, in naslovom Strasbourg zavrnil tožbe treh hrvaških varčevalcev, je objavil tudi Vjesnik.
