Hrvaška naj odstrani korita

Okrajno sodišče v Piranu je odločilo, da je Hrvaška dolžna z Jorasove poti odstraniti štiri betonska cvetlična korita.

Objavljeno
08. maj 2006 15.48
Piran - Okrajno sodišče v Piranu je v četrtek izdalo začasno odredbo v tožbi Joška Jorasa proti Republiki Hrvaški zaradi motenja posesti, v kateri je ugodilo zahtevam tožnika in odločilo, da je Hrvaška dolžna v 24 urah po prejemu odredbe z Jorasove t.i. evropske poti odstraniti štiri betonska cvetlična korita in tako omogočiti ponovno uporabo poti za hojo in vožnjo z vsemi prevoznimi sredstvi. Če Hrvaška tega ne bo storila, lahko to na njene stroške naredi Joras sam, je odločilo sodišče.

Hrvaški policisti so v petek, 21. aprila, na Jorasovo t.i. evropsko pot postavili štiri velika betonska korita in mu s tem onemogočili prost dostop do njegove posesti južno od Dragonje. Kot v četrtkovi odredbi pojasnjuje piransko sodišče, gre za kolovozno pot, ki se na južnem bregu Dragonje pred hrvaško mejno kontrolno točko Plovanija odcepi desno z državne ceste.

Kot je v obrazložitvi svoje tožbe pojasnil Joras, je vsako od štirih betonskih korit težko približno 400 kilogramov, postavljena pa so tako tesno drug ob drugem, da je pot, ki jo je za dostop do svoje hiše na naslovu Sečovlje 1 začel uporabljati leta 2004, sedaj popolnoma odrezana od državne ceste.

V predlogu za izdajo začasne odredbe je tožnik izdajo sicer utemeljil z dvema razlogoma. Najprej zato, da "se prepreči nastanek težko nadomestljive škode", ki mu je bila povzročena - zaradi postavitve je moral namreč "okrniti svojo poslovno dejavnost"; poleg tega zaradi kršitve temeljnih pravic "trpi duševne bolečine".

Joras je tudi poudaril, da Hrvaška kot tožena stranka "s tem ne bi utrpela hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi jih brez izdaje odredbe trpel on sam". Glede na to, da so bila cvetlična korita po njegovem mnenju postavljena "zgolj iz nagajivosti", bi bila namreč edina škoda, ki bi jo z izdajo začasne odredbe utrpela toženka "cena storitve umika oziroma prestavitve, ki pa bi po predračunu znašala le 6000 SIT".

Sodišče v Piranu je ugodilo Jorasovemu predlogu z izdajo začasne odredbe, s katero se začasno uredi razmerje med toženima strankama in prepreči nastanek dodatne škode - še posebej glede na nesorazmerje med škodo, ki nastaja tožniku, in škodo, ki bi z odstranitvijo oz. ponovno postavitvijo korit nastala Hrvaški. Začasna odredba nosi datum 4. maj 2006.

Poleg tega sodišče poudarja, da gre za "življenjsko logično" uveljavljanje že pridobljene pravice, ki jo je - glede na to, da gre za dostop do prebivališča, kjer Joras opravlja ne le profesionalno dejavnost, ampak tudi vse ostale nujne življenjske funkcije - mogoče uvrstiti že tudi v "izvrševanje temeljnih človekovih pravic".

Obenem sodišče sicer izhaja iz stališča, da "začasna odredba načeloma ne sme posegati v dokončno odločitev, torej odrediti nekaj, kar se bo doseglo šele na podlagi pozneje izdanega naslova in po postopku, v katerem bodo varovana načela kontradiktornosti." Odredba torej nikakor ne sme povzročiti, da bi sodišče brez zagotovitve toženki, da aktivno poseže v spor in zavaruje svoje interese, prejudiciralo sodno odločitev.

Postavitev spornih korit s strani hrvaških policistov je sicer sledila novemu incidentu ob naši južni meji, do katerega je prišlo v sredo, 20. aprila. Hrvaški policisti so takrat z Jorasove posesti najprej odgnali sodnega izvedenca s koprskega sodišča, Jorasa, ki je skušal iti po svoji t.i. evropski poti, in njegovega odvetnika Danijela Starmana pa za krajši čas pridržali. Slovenski MZZ je sicer nemudoma posredoval pri hrvaških oblasteh in dosegel izpustitev Jorasa in Starmana, na Zagreb pa je naslovil protestno noto.