Ljubljana – Slovensko ozemlje je v zadnjem tednu prečkalo skoraj 3000 beguncev, po pričakovanjih pa bo njihovo število v prihodnjih tednih in mesecih še raslo. Policija mora biti zaradi postopkov, ki jih vodi (med drugim evidentiranja oseb in varovanja schengenske meje), pravočasno obveščena o prihodu večjega števila migrantov.
Ob tokratnem prihodu beguncev je bila najprej obveščena iz medijev, čeprav bi jo o tem morala obvestiti Hrvaška, od koder so prišli. Kljub temu da je bil med pripravami na prihajajoči begunski val na naše območje dogovorjen način redne in odkrite izmenjave informacij med Slovenijo, Avstrijo in Hrvaško, Ljubljana od hrvaških varnostnih organov ni dobila »nobene informacije o številu ali premikih migracijskega toka«, nam je dejal Drago Menegalija, tiskovni predstavnik Generalne policijske uprave.
»Pri sodelovanju s hrvaško policijo, razen splošnih informacij, kar je bistveno premalo, sproti ne dobivamo operativnih informacij o ilegalnih migrantih, ki potujejo proti Sloveniji,« navaja Menegalija. Slovenska policija in druge pristojne službe te informacije potrebujejo, da se lahko ustrezno logistično in operativno pripravijo, pojasnjuje sogovornik. Še bolj skrb vzbujajoče je, da je bila hrvaška policija na vseh ravneh zaprošena za sodelovanje, kakršno je bilo dogovorjeno, a se na prošnje ni odzvala, pa čeprav sta se pred nedavnim prihodom vala beguncev na to temo sestala prva moža slovenske in hrvaške policije, Marjan Fank in Vlado Dominić.
Zaneseš se lahko le nase
Slovenska policija se je tokrat zanašala na lastne operativne načrte in na informacije o premikih beguncev, ki jih je dobila od Srbije in slovenskih policistov, ki v okviru agencije za nadzor zunanjih meja EU Frontex trenutno delujejo v Makedoniji in na Hrvaškem. Zapletov na srečo ni bilo in so razmere obvladali, a je, kot poudarja Menegalija, sodelovanje med varnostnimi službami članic EU eden ključnih elementov zagotavljanja varnosti. »Najmanj, kar bi morala narediti Hrvaška, je, da bi ravnala tako, kot smo se glede izmenjave informacij dogovorili,« pravi Menegalija. Glede na skupne zaveze EU bi morala Hrvaška te informacije deliti na operativni in strateški ravni, a tega ni storila. »Sodelovanje je učinkovito, če temelji na medsebojnem zaupanju. Seveda je prvi pogoj za to odzivnost, ki pa je pri hrvaški policiji trenutno ni,« je kritičen sogovornik.
Z Avstrijo in Madžarsko
***
Odziva hrvaške policije do zaključka redakcije nismo prejeli.