Tiskane izdaje
Zagreb - Osrednji hrvaški kulturni hram, dvorana Vatroslava Lisinskega v Zagrebu, je bil danes prizorišče slovesnosti in srečanja ob 20-letnici delovanja Zveze slovenskih društev na Hrvaškem.
»Častitljivih dvajset let smo dočakali, ker smo spoštovali načelo dogovarjanja. Tudi zato smo postali ugledna in spoštovana institucija manjšinskega organiziranja na Hrvaškem. Kot krovna organizacija smo zgled drugim manjšinam,« pravijo v Zvezi slovenskih društev, ki ji že poldrugo desetletje predseduje Darko Šonc, združuje pa 16 članic oziroma društev iz Zagreba, z Reke, iz Splita, Dubrovnika, Pulja, Lovrana, Zadra, Karlovca, Labina, Osijeka, Buzeta, Poreča, Varaždina, Tršća, Umaga in Šibenika.
Po razpadu SFRJ in nastanku samostojnih držav Slovenije in Hrvaške je 30. januarja leta 1992 nastala Zveza Slovencev v Republiki Hrvaški. Njen predsednik je bil Vinko Žibert iz Kulturno-prosvetnega društva Slovenski dom Bazovica na Reki, kjer je bil sprva tudi sedež zveze. Štiri leta pozneje, leta 1996, se je preimenovala v Zvezo slovenskih društev na Hrvaškem. Sedež zveze se je preselil v Zagreb, novi predsednik pa je postal Darko Šonc.
Zanimivo je, da je slovenska manjšina na Hrvaškem deležna v Sloveniji dveh različnih statusov, v obmejnih županijah je namreč ta skupnost obravnavana kot zamejstvo, drugod pa kot Slovenci po svetu. Kljub željam, da bi status poenotili, za zdaj nič ne kaže, da bi se to uresničilo, saj kot je na obisku v Zagrebu dejala ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak, se je o tem »treba pogovarjati in videti razloge in možnosti za naprej, a za zdaj delitev ostaja«.
