"Hrvaški zemljevid provokacija"

Zagreb – Hrvaške oblasti so sprejele še eno odločitev, ki bo zagotovo razjezila Slovenijo, napoveduje reški Novi list, saj je hrvaško kmetijsko ministrstvo v uradnem listu objavilo načrt spremljanja kakovosti morja na območjih, kjer gojijo školjke.

Ta načrt pa predvideva hrvaško jurisdikcijo nad polovico Piranskega zaliva, saj so mu priložili zemljevide, tudi Piranskega zaliva, kjer je vrisana sredinska črta, kopenska meja pa se končuje na ustju Dragonje. Prav tri hrvaška gojišča školjk v zalivu so eden glavnih vzrokov za slovenske proteste, piše časnik in dodaja, da so pred razpadom SFRJ slovenski ribiči pridobivali koncesije za gojišča v Bujah, ne pa v Piranu. Novi list ugotavlja, da gre za svojevrsten odgovor na zemljevid Marjana Podobnika, navaja pa tudi slovenske očitke o enostranskem preimenovanju zaliva, enostranski določitvi sredinske črte in tudi o slovenskih protestih ob hrvaških školjčiščih v zalivu.

Tiskovni predstavnik kmetijskega ministrstva Mladen Pavić je potrdil objavo zemljevida in poudaril, da zemljevid nikakor ne prejudicira hrvaško-slovenske meje, ampak izhaja iz veljavnih meddržavnih sporazumov in kaže na trenutno stanje, dokler ne bo končnega dogovora o meji.

Zemljevid ministrstva predvideva hrvaško jurisdikcijo nad polovico Piranskega zaliva, kopenska meja pa se konča v ustju Dragonje.

Kot je dejal Pavić, so bili objavljeni natančni zemljevidi vseh jadranskih zalivov, v katerih gojijo školjke na Hrvaškem, predstavljajo pa del rednega letnega tehničnega dokumenta, ki določa obvezno analizo kakovosti morja in gojišča školjk. Zanikal pa je, da je zemljevid ministrstva odgovor na zemljevid o problematiki slovensko-hrvaške meje, ki je bil prejšnji teden objavljen v Sloveniji ter razburil hrvaške politike in javnost, ker je slovensko mejo premaknil na reko Mirno.

Rupel: Hrvaški zemljevid provokacija, Slovenija pošilja noto

Zunanji minister Dimitrij Rupel je objavo zemljevida školjčišča v hrvaškem uradnem listu, na katerem meddržavna meja v Piranskem zalivu poteka po sredinski črti, danes označil za "še eno provokacijo v zvezi z mejnimi vprašanji". Zunanje ministrstvo po njegovih besedah oporeka tovrstnemu ravnanju in zavrača takšne in podobne zemljevide. Na provokacijo pa se odziva tako, da hrvaški strani pošilja diplomatsko noto, je še povedal Rupel.

Kot je dejal zunanji minister, je Hrvaška že večkrat poskušala prejudicirati potek državne meje, tokrat pa je to storila tudi z objavo zemljevida v uradnem listu. Ob tem na MZZ oporekajo "izmišljenemu imenu Savudrijska vala, ki se pojavlja v novih dokumentih oz. na zemljevidu". Takšne dogodke "obžalujemo in jih povezujemo predvsem z začetkom predvolilnega dogajanja na Hrvaškem", je še dejal zunanji minister.

Pri tem je Rupel opozoril, da sta Slovenija in Hrvaška 10. junija 2005 na Brionih podpisali skupno izjavo o izogibanju incidentom, v kateri sta se zavezali, da bosta spoštovali stanje na dan 25. junija 1991.

"Na MZZ in v vladi to zelo resno upoštevamo in zavračamo vse zemljevide, ki so bili objavljani po 25. juniju 1991. Noben zemljevid po tem datumu ni veljaven." Državna meja med Slovenijo in Hrvaško še ni določena, je še povedal Rupel in dodal, da "o tem, kako jo določiti, potekajo pogovori, ki bodo morali biti prej ali slej uspešni, saj si Hrvaška želi v EU".

"Nobeni drugačni zemljevidi kot tisti, ki odražajo stanje na dan 25. junij 1991, ne morejo veljati," pa je Rupel odgovoril na novinarsko vprašanje, ali zavračanje vseh zemljevidov, objavljenih po tem datumu, zajema tudi zemljevid o problematiki slovensko-hrvaške meje, ki ga je pred tednom dni predstavil novoustanovljeni Zavod 25. junij.

Na novinarsko vprašanje, ali bo zunanje ministrstvo v zvezi z objavo zemljevida obvestilo EU, je Rupel odgovoril, da pogovori in neformalne izmenjave mnenj potekajo "ne le med Slovenijo in Hrvaško, temveč tudi med Slovenijo, Hrvaško in najvišjimi funkcionarji EU, tako da je EU dobro informirana".

"Da bi pošiljali noto, ki je naslovljena na Zagreb, tudi EU, najbrž niti ni pomembno," je še povedal zunanji minister in dodal, da "imamo vsekakor veliko priložnosti sogovornikom v EU poročati o težavah oziroma provokacijah".

Več o tem preberite v ponedeljkovem tiskanem Delu