Tiskane izdaje
Buje – Hrvati načrtujejo, da bi v Piranskem zalivu, na območju Kanegre, zgradili turistično naselje Istrian Wildlife Resort, veliko za pol Portoroža ali za dva Bernardina. Ob njem pa še morski živalski park Marine World z delfini, želvami, morskimi levi, tjulnji in podobno eksotičnimi živalmi. Stevo Žufić iz poreške svetovalne družbe Adria Bonus je dejal, da že imajo podporo bujskega mestnega sveta.
Po opisu projekta bi bila to unikatna ponudba na Hrvaškem in v evropskem merilu. Tu naj bi počitnikovalo po 150.000 gostov na leto, imeli bi še 200.000 dnevnih obiskovalcev. V letovišču bi predvidoma ustvarili za 19 milijonov prihodkov na leto, zunaj njega še 11 milijonov. Zgraditi nameravajo marino z 200 privezi.
Letovišče bi imelo vse: od trgovin in supermarketa do restavracij, športnih igrišč, iger na vodi, smučanja, potapljanja, jadranja, veslanja, kolesarjenja po vodi, zunanjih in pokritih bazenov. Za delfine in želve bi uredili »reševalno postajo«, kar pomeni, da bi delfinarij deloval pod krinko nekakšnega reševalnega centra za delfine. »Delfini ne bi bili iz morja, ampak iz delfinarijev, želve pa samo tiste, ki so potrebne pomoči,« nam je odgovoril Stevo Zufić.
Poreški Adria Bonus se je povezal z dvema nizozemskima družbama, ki sta pripravljeni investirati 72,5 milijona evrov v Kanegro. M2 Leisure je pripravljena obnoviti in zgraditi 3200 turističnih ležišč v hotelih, apartmajih bungalovih in kampih Kanegre na skoraj 40 hektarih. Za primerjavo: cela piranska občina premore v hotelih 6226 hotelskih postelj. Zoo Consultants pa bi skrbela za park in vsebine v njem.
Vanesa Marić Medica, predstojnica urada za prostorsko urejanje bujske občine, nam je po naročilu župana Edija Andreašića odgovorila, da prostorskega načrta še niso začeli izdelovati, ker čakajo na zadnjo verzijo projekta. »Ko ga bomo dobili, bomo prostorski načrt izdelovali najmanj eno leto. Nosilci projekta so pri drugih organih že naročili celovito presojo vplivov na okolje. Ta bo povedala, kaj smejo in česa ne. Tudi to, ali jim Natura 2000 kar koli prepoveduje.«
Stevo Žufić pa je prepričan, da gre za povsem ekološki projekt, pri katerem bodo mislili na vse: na odpadne vode, na vpliv živali na okolje, predvsem pa na mir, čistočo, urejenost in dobro počutje gostov. Najpomembneje je, da bo po prepričanju investitorjev in županstva to ekološko čisti projekt, ki bo prinesel velik razvoj območju, saj bodo v njem lahko zaposlili kar 500 ljudi.
Toda postavitev resorta ne bo tako enostavna. »Del parka je umeščen neposredno ob izliv Dragonje. In to na območje, ki je bilo leta 2004 uvrščeno v omrežje Nature 2000. Hrvaška ob vstopu v EU ni imela pripomb na to razglasitev.
Ta del ozemlja ob Dragonji z ledinskim imenom Stare soline, je del krajinskega parka Sečoveljske soline,« je poudaril Andrej Sovinc, vodja krajinskega parka. »Leta 1993 je bil vključen na seznam mokrišč mednarodnega pomena pod okriljem Ramsarske konvencije. Podpisnice te konvencije, med njimi tudi Hrvaška, so obvezane, da se v mokriščih mednarodnega pomena in ob njih vzdržijo vseh aktivnosti, ki bi lahko negativno vplivale na ekološki značaj mokrišča. Med takšne seveda spada tudi gradnja turističnega kompleksa,« je pojasnil Sovinc in dodal, da bi negativno vplival na živi svet in habitate, kar bo po Sovincu nedvomno pokazala tudi celovita presoja vplivov na okolje.
Resort s tolikšnim številom obiskovalcem bi imel nedvomno vpliv tudi na ves Piranski zaliv in na portoroški turizem. Ponudba bi bila po drugi strani nekaj bistveno novega tudi za portoroške, ne le umaške in druge istrske goste.
Nad načrti je zaskrbljen Tilen Genov iz društva za opazovanje sesalcev Morigenos, ki sicer ve, da v več evropskih državah dovoljujejo delfinarije (že Italija jih ima več), vendar slovenski in hrvaški zakon ne dovoljuje zadrževanje delfinov v ujetništvu. »Dodatna ovira pa je mednarodna konvencija Accobams, po kateri je prepovedano vnašati tujerodne vrste v tuje okolje. Torej bi šlo za kršitev mednarodnih sporazumov. Ujetništvo velikih in zaščitenih sesalcev ni v duhu direktiv EU,« je prepričan Genov.
Piranski župan nam je odgovoril, da z načrti sosednje občine niso seznanjeni, da jih ne poznajo dovolj, da bi jih komentirali. »Z občino Buje imamo dobre odnose. Če nas bodo vprašali za soglasje ali mnenje, bomo povedali,« pravi Peter Bossman.
