Tiskane izdaje
Piran – Medtem ko so hrvaški ribiči dobili zagotovila državnih oblasti, da lahko še naprej ribarijo v »hrvaškem« morju v in pred Piranskim zalivom ter se lahko zanašajo na obljubo države, da bo Hrvaška poskrbela zanje in za morebitne kazni slovenske države, pa naši ribiči ne spijo mirno.
Slovenska država bi hrvaškim ribičem že jutri lahko izdala dovoljenja, da bi ribarili v slovenskem morju po evropski uredbi o skupni ribiški politiki. Predstavnik piranskih ribičev Zlatko Novogradec je obupan zaradi mačehovskega odnosa lastne države: »Za doseganje političnih ciljev so predstavniki naše države pripravljeni zapraviti slovensko ribištvo, še tisto malo, kar nam ga je ostalo. Še preden so Hrvati sprejeli dokončno razmejitev na morju, njihovim ribičem ponujajo dovolilnice za ribolov v slovenskem morju.«
Informacijo so potrdili na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. »Slovenija je dolžnost, ki izhaja iz evropske zakonodaje, implementirala z nacionalnim postopkom uveljavljanja te pravice za hrvaške ribiče v slovenskem teritorialnem morju. Hrvaški imetnik dovoljenja za gospodarski ribolov lahko odda vlogo za posebno dovoljenje za gospodarski ribolov na ministrstvo za kmetijstvo od 1. novembra za prihodnje koledarsko leto.
Ministrstvo vloge obravnava po časovnem zaporedju prispelih popolnih vlog do doseženega števila 25 plovil, kar vključuje tudi pet plovil z vlečnimi mrežami (kočaricami). Ministrstvo izda posebno dovoljenje za gospodarski ribolov za ustrezno koledarsko leto do izlova največ sto ton pridnenih in malih pelagičnih vrst (sardel in sardonov). Prednost ima torej prvih 25 vlog. Posebnih stroškov pri izdaji dovoljenja ni, razen upravne takse.«
Režim v rezervatih
Hrvaški ribiči s posebnim dovoljenjem ne smejo ribariti v notranjih vodah Slovenije, za kar je razglašen ves Piranski zaliv (do črte rt Madona–rt Savudrija). Ribiči sosednje države morajo v tem morju spoštovati nacionalno zakonodajo posamezne države v celoti. To pomeni tudi prepoved ribolova v rezervatih. V Sloveniji je ribolovni rezervat v portoroškem delu Piranskega zaliva in delu Strunjanskega zaliva med Pacugom in rtom Strunjan. Okoli piranske Punte (rt Madona) je območje naravnega spomenika.
Naravni rezervat je tudi ob obali od Strunjana do Belih skal in ob Debelem rtiču. V ribolovnih rezervatih lahko dobijo posebno dovoljenje za izlov cipljev in drugih belih rib samo slovenski ribiči. Slovenski ribiči imajo skladno s pristopno pogodbo tudi pravico do posebnega dovoljenja za lov z vlečnimi mrežami (kočami) na oddaljenosti do 1,5 milje od obale. To pomeni, da bodo slovenski kočarji smeli ribariti bliže obali, hrvaški pa morajo upoštevati pravilo treh milj od obale. Ta izjema velja za slovenske ribiče do konca marca 2020.
Zakaj vsiljevanje dovoljenj?
Slovenski ribiči so prepričani, da je takšno vsiljevanje ribiških dovoljenj hrvaškim ribičem nedopustno v času, ko Hrvaška še pomisli ne, da bi implementirala arbitražno razsodbo, kaj šele, da bi izdajala posebna dovoljenja slovenskim ribičem, ki bi po evropski uredbi smeli loviti do Limskega kanala.
»Evropska uredba je za veliko večino slovenskih ribičev nesprejemljiva, podprla sta jo dva ribiča, ki imata ozke osebne in politične interese,« trdi Zlatko Novogradec, a tudi več izolskih ribičev, ki smo jih o tem vprašali. Ministrstvo za kmetijstvo se sklicuje na dejstvo, da v načrtu upravljanja morskega gospodarskega ribištva o trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov ni navedenega natančnega števila posameznih ribolovnih tehnik v morju.
Zlatko Novogradec in več drugih ribičev pa trdi, da je slovensko morje premajhno še za 50 ribičev, ki so polni delovni čas zaposleni v tej dejavnosti. Če slovenski ribiči zdaj nalovijo 152 ton in bi 25 hrvaških ribičev v istem morju lahko nalovilo sto ton, je to absolutno prevelik poseg v razpoložljive ribje staleže slovenskega morja.
Poseg je neprimerljiv z razmerami v hrvaškem morju, saj bi se v trikrat večje območje hrvaškega morja podalo največ po dva ali trije slovenski ribiči, ki jih hrvaški ribiči še opazili ne bi. Da je v slovenskem morju gneča, sta nam pred dnevi jasno povedala tudi Daniele Kolec iz Umaga in Ezio Kocijančić iz Savudrije, ki se zavedata, kaj bi povzročil prihod hrvaških ribiških ladij v slovensko morje. Kolec je to slikovito opisal: da bi v nekaj mesecih »razturili« slovensko morje.
Občutno zmanjšan ulov
Hrvaška premore 7746 ribičev, ki nalovijo več kot 70.000 ton rib. Količino ulova nekaterih vrst rib celo povečujejo. Slovenski ribiči pa trdijo, da so od osamosvojitve za več kot 30-krat zmanjšali obseg ulova in so po zmanjševanju ulova svetovni prvaki. Zdaj vsi hrvaški ribiči še naprej upoštevajo sredinsko črto, ki jo kljub drugačni razsodbi še vedno upoštevajo piranski mrežarji, ki si ne upajo v svoje morje čez polovično črto, ker ne vedo, kako bi ribarili, če bi jim tam odnesli mreže. K temu dodajajo, da so jim pred dvema letoma ukinili tako imenovano »ribiško pisarno«, ki je ribičem svetovala in jih zastopala pri državnih organih.
Za povečavo kliknite na grafiko.
Pred dobrim mesecem so predstavniki vlade ribičem obljubili ponovno vzpostavitev svetovalne službe. Zato bodo z razpisom podelili koncesijo za izvajanje javne službe svetovanja in napovedujejo, da bodo razpis »v kratkem objavili v uradnem listu«. Ne bo pa imela več vloge zastopanja ribičev.
V finančni perspektivi do leta 2013 na ministrstvu niso dobili nobene vloge za posodobitev ribiških plovil ali za zamenjavo motorjev ali druge opreme na plovilih, so nam odgovorili. V finančni perspektivi do leta 2020 pa bodo prve javne razpise za posodobitev ribiških plovil objavili predvidoma leta 2018. Ribiči se pritožujejo, da so jim za te namene do zdaj namenili drobiž, denar iz ribiškega sklada je šel za ribiška pristanišča, za razrez ribiških ladij (a še ta denar so jim potem obdavčili), za prekvalifikacije, marikulturo in podobno, le pri čolnih in opremi so ostali »bosi«.
»Zdaj nam na tako majhno njivo prinašajo še konkurenco, ki ji ne moremo biti kos,« pravi Novogradec.
