"Hrvati lobirajo zaradi volitev“

Člane parlamentarnega odbora za zunanjo politiko so zanimali predvsem zadnji dogodki v odnosih med Slovenijo in Hrvaško. Rupel odgovarja, da Hrvati v EU lobirajo zaradi prihajajočih parlamentarnih volitev.

Objavljeno
16. marec 2007 18.31
Jožef Jerovšek
Ljubljana/Zagreb - Odbor DZ za zunanjo politiko se je danes sestal na 62. nujni seji, na kateri so njegove člane zanimali predvsem zadnji dogodki v odnosih med Slovenijo in Hrvaško. Milenko Ziherl (SDS) je v zvezi s tem zunanjega ministra Dimitrija Rupla, ki je sodeloval na seji, vprašal, kaj bo Slovenija storila v zvezi z "enostranskim poročilom" poročevalca Evropskega parlamenta za Hrvaško, poslanca Hannesa Swobode. Jožef Školč (LDS) je medtem želel razlago "veličastne strategije" v odnosih s Hrvaško. Sicer pa je zunanji minister odgovoril tudi na vprašanje Brede Pečan (SD) v zvezi z obiskom iranskega zunanjega ministra Manušerja Motakija v Sloveniji.

Rupel: Odločitev v zvezi z vstopanjem Hrvaške v EU je v pristojnosti Evropskega sveta in ne parlamenta

Zunanji minister je v zvezi z vprašanjem Ziherla, ki se je nanašalo na dopolnilo k poročilu Swobode o napredku Hrvaške na poti v EU, naj Slovenija in Hrvaška v prizadevanjih za rešitev vseh spornih vprašanj meje razmislita o mednarodni arbitraži, med drugim poudaril, da Evropski parlament ne sprejema odločitev v zvezi z vstopanjem Hrvaške v EU, ampak je to v pristojnosti Evropskega sveta.

Sicer je izrazil razumevanje, da je Hrvaška skušala vplivati na Swobodo. Hrvaška je namreč po Ruplovih besedah letos zaradi prihajajočih parlamentarnih volitev v razgibanem položaju in si je želela pridobiti podporo, tudi predsednika Evropskega parlamenta Hansa-Gerta Pötteringa, ki je iste politične usmeritve kot hrvaški premier Ivo Sanader. "Šlo je za lobiranje v zvezi z volitvami," je poudaril Rupel.

Ker je imel Swoboda morda nekatere napačne informacije, se je zunanji minister v začetku tedna tudi odločil za obisk v Strasbourgu. Kot je povedal, se je med drugim srečal tudi s Pötteringom, s Swobodo pa se je pogovarjal skupaj s slovenskim poslancem v Evropskem parlamentu Alojzom Peterletom. Namen obiska je bil "razbistriti nekatere pojme", je dodal.

Slovenska "toplo-hladna" strategiji v odnosih s Hrvaško?

Školč je medtem Rupla vprašal po "veličastni" oziroma "toplo-hladni" strategiji v odnosih s Hrvaško, saj naj bi zunanji minister Hrvaško običajno podpiral, ob vsakem koraku, "ki mu ni všeč", pa naj bi odnose s sosednjo državo problematiziral. Ob tem se je Školč dotaknil tudi desetih točk slovenskega zunanjega ministrstva, ki jih je v zvezi s hrvaškimi negativnimi komentarji o Sloveniji objavilo v sredo. V njih ga je še "posebej zmotilo", da je minister "šel tako daleč, da hrvaške novinarje poučuje, kako naj pišejo". To po mnenju Školča meče slabo luč na Slovenijo v svetu.

Zunanji minister je Školču odgovoril, da si Slovenija prizadeva razčiščevati in pojasnjevati položaj, kar ne more biti v neskladju s slovensko politiko in ne more biti propaganda. Je pa tovrstno ravnanje povsem v skladu s stališčem Slovenije, da je Hrvaška prijateljska država, katere vstop v EU podpira. Slovenija pa mora opozarjati, ko Hrvaška ne spoštuje tistega, kar je zapisano v pogajalskem okviru EU, "kadar je na napačni poti", je dodal minister. Povedal je tudi, da je predlagal, naj se na obisk v Slovenijo povabi predstavnike hrvaških medijev, saj se mu zdi, da so enostransko obveščeni.

Rupel je še poudaril, da Slovenija morebitne arbitraže o meji ne odklanja, da pa še nima formalnega predloga Hrvaške. Če ga bo v kratkem sprejela, bo Slovenija podala tudi svoje predloge, je dodal. Rupel je še menil, da v zvezi s tem vprašanjem "ni nobene panike". Slovenija bo vse enostranske korake zavračala, tudi Badinterjeva komisija je poudarila, da enostranski ukrepi niso veljavni in "so torej zaman", je še povedal.

Predsednik odbora Jožef Jerovšek (SDS) je ob tem podal pobudo, da vlada pripravi pregled vseh enostranskih korakov Hrvaške, ki bi jih potem obravnaval tudi OZP. Rupel mu je odgovoril, da je strateški svet pri MZZ že pripravil tovrsten seznam, ki bi lahko kasneje postal tudi gradivo za morebitno arbitražo, posredovanje tretjega, pogajanja ali spravo.

Posvet o uvrstitvi resolucije o meji s Hrvaško v DZ najkasneje aprila

Kolegij predsednika DZ Franceta Cukjatija pa je danes razpravljal o vprašanju, ali naj resolucijo o meji s Hrvaško uvrsti na redno majsko zasedanje. Člani kolegija so se dogovorili, da bodo najpozneje v začetku aprila sklicali posvet vodij poslanskih skupin z vladno strokovno skupino in ministrom za zunanje zadeve, nato pa ugotovili, ali je predlagana resolucija dovolj usklajena, da bi bila že na majskem zasedanju lahko deležna najširše poslanske podpore.

Poslanec SLS Josip Bajc, sicer prvopodpisani pod predlog omenjene resolucije, je namreč pri določanju okvirnega terminskega programa za maj predlagal, naj se na to sejo uvrsti tudi resolucija. Resolucijo je sicer že julija lani vložila skupina poslancev SLS, SNS in poslanska madžarske narodnosti Maria Pozsonec, trenutno pa se z njo ukvarja strokovna skupina na zunanjem ministrstvu.

Resolucija mora biti deležna najširše ali celo popolne podpore parlamenta

Tako Bajc kot Bogdan Barovič (SNS) sta se zavzela, da bi resolucijo o meji s sosednjo hrvaško obravnavali čim prej. V preostalih poslanskih skupinah pa so menili, da je obravnava resolucije nesmiselna, če ni širše poslanske podpore. Besedila resolucije naj bi tako v DZ prišla popolnoma usklajena, saj so poslanci prepričani, da mora Slovenija proti sosednji državi nastopati enotno. Vsi predstavniki poslanskih skupin so se nato strinjali, da mora biti resolucija deležna najširše ali celo popolne podpore parlamenta.

Tudi Cukjati meni, da mora biti osnutek, preden pride v parlamentarno proceduro, usklajen, tako s koalicijskimi kot opozicijskimi poslanskimi skupinami. Zato namerava vladno strokovno skupino pozvati, naj čim prej pripravi osnutek. V državnem zboru naj bi nato pripravili posvet s strokovno skupino in tudi zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom. Posvet naj bi sklicali najpozneje v začetku aprila, saj je zadnji rok za uvrstitev točke na majsko zasedanje 14. april. Tedaj naj bi odločili, ali bodo točko na majsko zasedanje tudi uvrstili.

SLS, ki je predlog resolucije prvič predstavila novembra lani, je v sporočilu za javnost že izrazila zadovoljstvo s pripravljenostjo poslanskih skupin na usklajevanje besedila resolucije ter znova poudarila, da je zato, da bi o besedilu dosegli čim širše soglasje, pripravljena sprejeti dopolnila k svojemu predlogu.

SLS je že večkrat izrazila prepričanje, da bi resolucija s sprejetjem v DZ postala prvi strateški parlamentarni dokument o meji s Hrvaško. Tako kot brionska izjava o izogibanju incidentom tudi resolucija izhaja, da je osnova za rešitev mejnih vprašanj s Hrvaško stanje na dan 25. junija 1991.

Vjesnik: Izgubljeni Rupel

Zagrebški Vjesnik in reški Novi list v današnjih izdajah komentirata dokument slovenskega zunanjega ministrstva v 10 točkah, ki kritizira hrvaško politiko in medije zaradi predstavljanja reševanja spora o meji.

Prav takrat, ko so na Hrvaškem ob pobudah Bruslja, da bi se slovensko-hrvaški spori reševali pred mednarodnim sodnim telesom, pomislili, da bi lahko za hrvaško-slovenske odnose nastopilo mirnejše obdobje, se je oglasil slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel, ki je spet vse postavil pod vprašaj, v Vjesniku piše Marko Barišić. Tako se je tudi Rupel pridružil tisti skupini politikov, ki poskuša po propadu politike, ki so jo zagovarjali,"preživeti"z ustvarjanjem kolektivne nenaklonjenosti do tistih, s katerimi so v sporu.

Hrvaška bi lahko, če bi bilo to v njenem interesu, o Ruplovem obnašanju seznanila pristojne evropske institucije. Ker pa je Rupel, predvsem po neuspehu svoje politike v zvezi z vprašanji meje s Hrvaško, samo slovenski problem, se je taki ideji bolje odpovedati. Za Hrvaško je vsekakor najpomembnejše, da je dobila podporo Bruslja, da se spore o meji s Slovenijo rešuje pred mednarodnimi sodišči. Tako prehaja to vprašanje s področja politike na področje prava. Zato je treba, ne glede na nove Ruplove provokacije, žogo umiriti in ignorirati njegove pozive ali pa pozive kogarkoli drugega po zaostrovanju medsebojnih odnosov, sklene Barišić.

Novi list: Ruplov politični labodji spev

Novi list pa meni, da bi utegnil biti dokument v desetih točkah večnega zunanjega ministra Dimitrija Rupla njegov politični labodji spev. Komentator reškega časnika dodaja, da so Ruplove "dimne bombe" postale odvratne tudi na njegovem lastnem dvorišču v Ljubljani in da Ruplovo podpihovanje protihrvaškega razpoloženja tudi v Bruslju ne pade več na plodna tla.

"Težko se je ne strinjati, da je Rupla zajela panika. Pa ne zato, ker ga je v vrtoglavico prisilila hrvaška diplomacija, temveč zato, ker si nihče od tistih, ki naj bi jih vodil čez nekaj mesecev, ne želi tako problematičnega tipa," meni Mijić. "Če bo Janez Janša predlagal Rupla za naslednika slovenskega predsednika Janeza Drnovška, bo to dokončen dokaz, da v Ruplu vsi že vidijo stari vic, tistega z brado," sklene Mijić.

Jerovšek znova ni uvrstil zahteve Školča na OZP

Predsednik odbora Jerovšek pa je danes znova zavrnil uvrstitev predloga opozicijskega poslanca Školča za razširitev dnevnega reda seje z vprašanjem glede domnevne sporne uporabe službenega vozila za potrebe soproge zunanjega ministra Dimitrija Rupla.

Kot je dejal Jerovšek, Školčev predlog za razširitev seje ni popoln, prejel pa ga je šele davi. Dodal je, da so že decembra in januarja odločili, da ta zadeva ne sodi na OZP. To je odbor z glasovanjem tudi podprl, je dodal Jerovšek in ob tem izrazil obžalovanje, da Školč sklepov odbora ne spoštuje.

Rupel: Obisk Motakija povezan s pismom Drnovška Ahmadinedžadu

Sicer pa je na nujni seji odbora DZ za zunanjo politiko na vprašanje Brede Pečan (SD) v zvezi s sredinim obiskom iranskega zunanjega ministra Manušerja Motakija v Sloveniji, ki je bil po njenem mnenju tudi priprava na slovensko predsedovanje EU v prvi polovici leta 2008, zunanji minister Rupel povedal, da je bil obisk zunanjega ministra Motakija povezan z "nekim" pismom predsednika republike Janeza Drnovška iranskemu predsedniku Mahmudu Ahmadinedžadu, na katerega naj bi slednji tudi odgovoril. Rupel več o tem ni želel povedati, saj, kot je dejal, za to ni pooblaščen.