Huda jama: Bodo žrtve zločina kdaj pokopane?

Slovenske oblasti – tako leve kot desne – do zdaj niso zmogle ne volje ne poguma, da bi dostojno pokopale žrtve.

Objavljeno
03. marec 2013 19.19
SLO., LASKO HUDA JAMA, BARBARA ROV, 1.6.2009, FOTO: DEJAN JAVORNIK
Boštjan Videmšek, zunanja politika
Boštjan Videmšek, zunanja politika
Ljubljana – Danes minevajo štiri leta od odkritja strahovitega (po)vojnega zločina v rudniku Huda jama pri Laškem, kjer je bilo v prvih tednih po koncu druge svetovne vojne pobitih več tisoč vojnih ujetnikov in civilistov iz Hrvaške in Slovenije.

Ko je majhna skupina delavcev Rudnika Trbovlje-Hrastnik, ki jo je vodil mož, ki je v srebreniškem genocidu izgubil velik del družine, Slovenija pa ga je izbrisala, 3. marca 2009 za prvimi rudniškimi barikadami v Barbarinem rovu odkrila prva mumificirana trupla, si rudarji niso mogli niti misliti, da se le nekaj sto metrov niže v ozkem, »skrbno« zabarikadiranem rovu skriva več tisoč trupel, med katerimi je veliko žensk in otrok. To bi za vse večne čase moralo zapreti usta tistim, ki ne (z)morejo nehati ponavljati, da so zmagovalci vojne v Hudi jami obračunavali le s svojimi sovražniki.

Slovenske oblasti – tako leve kot desne – do zdaj niso zmogle ne volje ne poguma, da bi dostojno pokopale žrtve. Zaradi malomarnosti vladnih služb so številna trupla, ki so bila kasneje premeščena v tako imenovano kostnico, iznakažena še drugič, saj je v prostor, kjer so na »politično odločitev« čakali posmrtni ostanki, vdrl kisik in kosti so začele gniti. V kostnici je sicer pokopanih le nekaj manj kot 800 žrtev poboja. Ostale žrtve – od dva do tri tisoč – so zakopane v rovu za enajsto barikado in nič ne kaže, da bodo kdaj odkopane.

Vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin je včeraj pred Hudo jamo dejal, da nam morajo biti povojni dogodki v opomin, kako krut in surov zna biti čas vojne. Prepričan je, da je prvi korak k spravi dostojen pokop vseh mrtvih, drugi korak pa resnicoljuben pogled na preteklost. »Med 2. svetovno vojno so številni ostali brez svojih najdražjih. Zavedam se, da bodo vsi tisti, ki so v vojni in po njej izgubili svoje najdražje, na tej ali oni strani, težko odpustili rabljem. Naša generacija ima zato še toliko večjo odgovornost, da naredi vse za resnično spravo. Prvi korak k spravi je človeka vreden pokop vseh mrtvih, drugi korak pa resnicoljuben pogled na preteklost,« je povedal Tonin.