Tiskane izdaje
Ljubljana – »Nezakonito pridobljeno gradbeno dovoljenje za gradnjo garaže pod tržnico in rekonstrukcijo Mahrove hiše je treba razveljaviti, Upravna enota Ljubljana pa naj zahteva preprojektiranje projekta, saj ni skladen s kulturnovarstvenim soglasjem zavoda za varstvo kulturne dediščine.«
To je bistvo dopisa, ki ga je pred kratkim prejela Pavlina Tsigarida, višja svetovalka na Upravni enoti Ljubljana – izpostava Center od arhitekta Milana Kovača, ki se z zaščito kulturne dediščine po svetu ukvarja že 35 let, zadnje čase pa tudi pri nas in še posebej v Ljubljani.
Bil je med tistimi, ki so opozarjali na neustrezno zaščito koliščarskih arheoloških ostalin na Špici, v preteklem letu pa se je javnosti izpostavil predvsem kot arhitekt, ki je skupaj s kolegom Petrom Kerševanom pripravil razstavo njunih idejnih rešitev za predstavitev arheoloških ostalin pod tržnico in situ.
Resne obtožbe
Kot občan, ki »sicer ni stranka v postopku, pa vendar upravičeno zaskrbljen za ohranitev naše skupne kulturne dediščine«, je ob vpogledu v gradbeno dovoljenje za »odstranitev pritličnega skladiščnega objekta na dvorišču Mahrove hiše, rekonstrukcijo in spremembo namembnosti dela pritličja Mahrove hiše, gradnjo podzemne parkirne hiše Tržnica, gradnjo prizidka k Mahrovi hiši in ureditev Vodnikovega trga« ugotovil, da sta kolega arhitekta iz ljubljanskega biroja Kombinat arhitekti, projektiranje, d. o. o., grobo kršila 47. in 48. člen zakona o gradnji objektov (ZGO-1-UPB1), po katerem bi morala pri projektiranju upoštevati projektne pogoje pristojnih soglasodajalcev in izdelati projekt PGD pod pogoji, navedenimi v pridobljenih soglasjih.
S svojimi podpisi sta, pravi Kovač, lažno potrdila, da sta upoštevala pogoje v kulturnovarstvenem soglasju. Ker tega nista storila, sta po arhitektovem prepričanju ogrozila izjemno srednjeveško kulturno dediščino Ljubljane. Odgovornost za poškodbo in nedovoljeno odstranitev arheološke dediščine, ki bi se zgodila, če bi gradnjo izvedli v skladu s pridobljenim gradbenim dovoljenjem, bi po njegovem obravnaval kazenski zakonik.
Meni, da gradbeno dovoljenje gotovo ne bi bilo izdano, če bi upravna enota ugotovila neskladnosti v projektu PGD.
Na potezi tudi
minister Turk in ZAPS
Ker naj arhitekta Blaž Kandus in Matej Höferle ne bi spoštovala 5., 6. in 21. člena kodeksa etike svoje poklicne organizacije, je Kovač na zbornici za arhitekturo in prostor (ZAPS) oba tudi disciplinsko ovadil. Ministru za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žigi Turku pa je v vednost poslal dopis z naslovom Kako je pridobljeno gradbeno dovoljenje za garažo pod tržnico. V celotnem postopku opisuje vrsto napak.
Iz njega je po Kovačevem mnenju tako razvidno, da ljubljanska enota zavoda za varstvo kulturne dediščine v zvezi z izdajo gradbenega dovoljenja ni izdala kulturnovarstvenih pogojev, kot nalaga 29. člen zakona o varstvu kulturne dediščine, temveč »kulturnovarstveno soglasje s pogoji«.
Takšne dikcije zakon ne pozna (pač pa piše, da je treba pred izdajo kulturnovarstvenega soglasja iz 31. člena pridobiti kulturnovarstvene pogoje iz 29. člena). Ne glede na to zmoto pa bi bila morala projektanta spoštovati pogoje, v katerih je ZVKD nedvoumno zapisal, »da je treba garažo preprojektirati tako, da ostaline frančiškanske cerkve ne bodo poškodovane in bo možna prezentacija in situ (na mestu),« ter da »mora biti po končanih arheoloških raziskavah opravljena valorizacija arheoloških ostalin v celoti in najkakovostnejše prezentirane in situ«.
Tega po Kovačevih ugotovitvah nista storila, temveč sta »kulturnovarstveno soglasje« le priložila vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja. Napako je nato zagrešil ZVKD, ki da ni preveril, ali so bili izpolnjeni njegovi pogoji, in ni overil projektne dokumentacije za izdajo gradbenega dovoljenja (PGD). Na koncu pa je, trdi Kovač, zadevo zavozila še Upravna enota Ljubljana – izpostava Center, ki da se je zadovoljila s priloženo dokumentacijo, ni pa preverjala, ali je projektant izpolnil zahteve iz tega dokumenta.
Ker zdajšnji projekt PGD ruši ostaline frančiškanske cerkve, valorizacija arheoloških ostalin pa ni bila opravljena, je za Kovača gradbeno dovoljenje, pridobljeno 17. junija lani, nezakonito. Če bi projektanta spoštovala pogoje ZVKD, bi se po njegovih izračunih zaradi ostalin frančiškanske cerkve morali odpovedati približno 30 odstotkom parkirnih prostorov pod tržnico in spremeniti lokacijo vertikalnih povezav med etažami. Sprašuje se tudi, ali bi ob resni valorizaciji preostalih arheoloških ostalin sploh še lahko izvedli projekt garaž pod tržnico. Tu torej ne gre za odpravo manjših neskladnosti, temveč za popolnoma nov projekt.
Bodo ponovili napake?
Milan Kovač je prepričan, da bi moralo biti kulturnovarstveno soglasje izdano šele potem, ko bodo izpolnjeni vsi kulturnovarstveni pogoji. Ker pa zaradi pogojev še niso znani dokončni gabariti projekta, projekta PGD sploh še ne bi smeli izdelati, kaj šele, da so ga vložili in zanj dobili gradbeno dovoljenje. Zato upravno enoto opozarja, da ni dovolj le, da namerava arhitekturni biro Kombinat preprojektirati projekt tako, da se med gradnjo zavaruje semenišče in s tem ponovno pridobi gradbeno dovoljenje (to je bilo na drugi stopnji odpravljeno 20. februarja letos in vrnjeno prvostopenjskemu organu v ponovni postopek, op. a.) brez soglasja nadškofije.
S preprojektiranjem na opisani način se po njegovem ne odpravijo posledice izpiranja temeljev in s tem posedanja zgradb, ki jih bo povzročila sprememba podzemnega vodnega toka izpod grajskega hriba. Za tega je trinadstropna podzemna garaža jez, sprememba toka pa bo imela nepredvidljive posledice in povzročila ogromno škodo, lahko tudi šele čez desetletja.
Posledice izpiranja temeljev so v 70. letih že zahtevale sanacijo poškodb Plečnikovih arkad. Izkušnja delovanja tega toka je bila evidentirana tudi pri gradnji Vile Urbane, čez Ljubljanico pa pri gradnji garaž pod Kongresnim trgom s poškodbami uršulinske cerkve in uršulinskega samostana.
