»Hudi čas« za koroške Slovence

Veliko zmago Zavezništva za prihodnost Avstrije (BZÖ) na nedavnih deželnih volitvah pripisuje moja sogovornica, gospa iz zavedne slovenske družine na južnem avstrijskem Koroškem, tudi novemu volilnemu zakonu, ki je prvič dovolil voliti šestnajstletnikom, pa nesimpatičnosti vodilnega socialdemokratskega tekmeca: »Zdaj je takšen čas, da kamor leti eden, letijo vsi drugi!«

Tokrat so še enkrat leteli k stranki pokojnega deželnega glavarja Jörga Haiderja, ki je po njenem mnenju znal navdušiti vse, ki so cenili, da se je ves predal politiki, »da je bil pri revnem, pri malem človeku, da je bil, kakor rečete vi v Sloveniji, ko podrepna muha«.

Haiderjevi občudovalci, ki so nasprotnikom vidne dvojezičnosti dodelili 45 odstotkov, bi seveda poiskali kakšno lepšo prispodobo, za zavedne Slovence pa prihaja »hudi čas«, meni sogovornica. »To bo spet komedija, preveč je takšnih, ki jih motijo dvojezični napisi. Počakati bomo morali.« Mnogi iz slovenske manjšine na Koroškem si še niso popolnoma opomogli po volitvah. Tokrat so klofuto nemško govorečih volivcev dobili kar vsi po vrsti.

Morda bo res treba predvsem počakati, da se koroško žalovanje za pokojnim hiperaktivnim karizmatičnim glavarjem poleže in bo dežela bolj sposobna razmišljati z jasno glavo. Kljub velikemu volilnemu uspehu bodo morali namreč Gerhard Dörfler, Uwe Scheuch in drugi pokazati tudi gospodarske in druge uspehe, drugače bodo po dobrem starem zgledu svojega idola takoj za dimno zaveso začeli izkoriščati temo dvojezičnih krajevnih napisov. Dörfler je v intervjuju za Standard že dejal, da se bo zgledoval po Brunu Kreiskem in njegovi petindvajsetodstotni meji za napise iz leta 1977, pa čeprav je to uredbo že zavrnilo ustavno sodišče.

A saj je BZÖ-jevska deželna vlada ustavno sodišče doslej tako in tako že kdove kolikokrat ignorirala in ga bo očitno še naprej. Morda pa bi lahko bil novi neprijetni položaj manjšine primerna priložnost, da začnejo njeni politični predstavniki resno razmišljati o medsebojnih odnosih. Stvari, ki so pomembne enim - pa naj bo to notifikacija Slovenije kot naslednice avstrijske državne pogodbe ali pa dialog s Heimatdienstom -, bi morda morali drugi vsaj tolerirati, tako da bi z nekakšno delitvijo dela razelektrili sedanje konflikte. In se hkrati posvetili ohranjanju in širjenju slovenščine med mladimi, ne le v šoli, ampak tudi v prostem času, med tistimi, ki se vračajo k jeziku starih mater, pa razcvetu glasbene šole ... Slovenija mora koroškim Slovencem v času, ki prihaja, stati trdno ob strani, hkrati pa skrbeti tudi za lastni razvoj, saj jim bo še najbolj pomagala kot uspešna država, ki uspešno rešuje tudi svoje konflikte.

Položaj je danes videti črn, toda pomembne so tudi male geste, kot na primer odločitev celovškega sejma za gostinstvo, da svojo spletno stran predstavi tudi v slovenščini in italijanščini. In nova zvezna ministrica za pravosodje Claudia Bandion-Ortner je napovedala skorajšnjo obravnavo prijave proti Haiderju in Dörflerju zaradi premikanja krajevnih napisov - tako sta se v Pliberku in Dobrli vasi hotela izogniti dvojezičnim napisom tam, kjer jih je po procesih odvetnika Rudija Vouka ukazalo ustavno sodišče. Vlada na Dunaju bi lahko hitro končala brezpravje na Koroškem - če bi le hotela.