Na tem mestu bo zamenjal prvaka SD Dejana Židana, ki je odstopil po oblikovanju nove koalicije in izvolitvi Janeza Janše za mandatarja. Zorčič je postal štirinajsti predsednik DZ od njegove ustanovitve decembra leta 1992.
Preberite tudi:
Kdo se bo spopadel z izzivi koalicijske pogodbe?
Kdo se bo spopadel z izzivi koalicijske pogodbe?
Da Zorčičeve kandidature ne bodo podprli, so, kot smo pisali, pred glasovanjem napovedali v LMŠ, SD in Levici, a glede na podporo celotne koalicije njegova izvolitev ni bila vprašljiva. Zanjo je bila potrebna absolutna večina.
Njegova prva naloga po izvolitvi bo usklajevanje pri vnovični delitvi vodstvenih mest in članstva v parlamentarnih delovnih telesih in komisijah, tako da bodo še pred zaslišanjem ministrskih kandidatov znova vzpostavljena razmerja med koalicijo in opozicijo.
Leta 1978 rojeni Zorčič je po diplomi na ljubljanski pravni fakulteti leta 2003 kariero začel v Zavarovalnici Tilia, nadaljeval pa kot pripravnik in strokovni sodelavec za kazensko pravo na Okrožnem državnem tožilstvu v Krškem. Delo je leta 2009 nadaljeval v odvetniški pisarni v Brežicah, kjer se je največ ukvarjal s kazenskimi zadevami, odvetniško službo pa je opravljal do izvolitve na poslansko funkcijo.
V državni politiki od leta 2014
V državno politiko je vstopil ob ustanovitvi SMC leta 2014. V prvem poslanskem mandatu je predsedoval parlamentarnemu odboru za infrastrukturo, okolje in prostor, v drugem vodi poslansko skupino SMC. Po odstopu Mira Cerarja je tudi sam »zelo na kratko« razmišljal o kandidaturi za predsednika stranke, a kot je pojasnil, se je nato tudi zaradi svoje funkcije v poslanski skupini odločil, da podpre Zdravka Počivalška. Tudi pod njegovim vodstvom je ostal podpredsednik.
Pri zadnjih odločitvah SMC je odigral pomembno vlogo, a se vendarle opazno noče vpletati v odločitve Počivalška. Pod njegovim vodenjem državnega zbora je pričakovati nadaljevanje prizadevanj za sprejetje etičnega kodeksa, ki je pravzaprav že spisan pod njegovim vodstvom.
Tudi zaradi njegove splošnosti pa imajo nekatere poslanske skupine zadržke. »Od njega pričakujem, da bo državni zbor vodil spoštljivo in odgovorno, v čast parlamentarizmu in dosledno upoštevaje načelo ločitve zakonodajne od izvršilne veje oblasti,« je med drugim ob tem v izjavi za javnost sporočil Počivalšek.
Dosedanji predsedniki Državnega zbora
1. Herman Rigelnik (23. 12. 1992–14. 9. 1994)
2. Jožef Školč (16. 9. 1994–28. 11. 1996)
3. Janez Podobnik (3. 12. 1996–27. 10. 2000)
4. Borut Pahor (10. 11. 2000–9. 7. 2004)
5. Franc (Feri) Horvat (12. 7. 2004–22. 10. 2004)
6. France Cukjati (22. 10. 2004–15. 10. 2008)
7. Pavel Gantar (15. 10. 2008–2. 9. 2011)
8. Ljubo Germič (2. 9. 2011–21. 12. 2011)
9. Gregor Virant (21. 12. 2011– 28. 1. 2013)
10. Janko Veber (27. 2. 2013–1. 8. 2014)
11. Milan Brglez (1. 8. 2014–22. 6. 2018)
12. Matej Tonin (22. 6. 2018–23. 8. 2018)
13. Dejan Židan (od 23. 8. 2018–3. 3. 2020)
14. Igor Zorčič (od 5. 3. 2020)
Prvi je sicer po osamosvojitvi države najvišji slovenski zakonodajni organ – tedaj kot predsednik prve večstrankarske Skupščine Republike Slovenije – vodil France Bučar (9. 5. 1990–23. 12. 1992). STA