Tiskane izdaje
Evropska unija se v problematiko slovensko-hrvaške meje doslej ni spuščala, njeni predstavniki so odgovarjali, da naj to državi rešujeta na dvostranski ravni. Po slovenski blokadi Hrvaške v pogajalskem procesu so se začele razmere spreminjati.
V tem trenutku je še težko presoditi, ali na bolje, ker sta državi čedalje bolj vkopani na svojem bregu, a poskusa evropske komisije, ki je poslala na »tajno misijo« svojega komisarja za širitev Ollija Rehna, ni mogoče spregledati. V Bruslju še vedno pravijo, da je vprašanje meje dvostransko vprašanje, a je, dodajajo, kar je nova dodana vrednost, postalo evropski problem. To potrjuje tudi ideja, da bi med Ljubljano in Zagrebom posredovala trojka modrecev, ki bi s svojimi izkušnjami in mednarodno težo poskušala zgraditi dovolj trden most za začetek razpletanja mejnega spora.
Ali bo pobuda komisije padla na plodna tla, zdaj še ne vemo. Pomembno je, da so se začele stvari spreminjati. Od sposobnosti slovenske diplomacije – ki bi morala biti v prednosti zaradi članstva v EU – je odvisno, ali bo Slovenija prevzela pobudo in zapeljala zgodbo v pravo smer. Pomembno zavedanje bi bilo, do katere meje lahko Slovenija unovčuje svoje članstvo v »elitnem klubu«. Morebitna neratifikacija protokola o vstopu Hrvaške v Nato bi zato bila – tu se moramo strinjati s slovenskim premierom – pomembna strateška napaka.
Vztrajanje Zagreba pri reševanju mejnega spora na mednarodnem sodišču v Haagu brez privolitve v načelo pravičnosti je morda glede na pobudo komisije dokončno postavljeno na stranski tir. Zato je iniciativa obetajoča in pomeni možnost za deblokado Hrvaške, a postavlja se vprašanje, ali bo zadostna. Slabe izkušnje iz posredovanja Williama Perryja, ki je pripomogel k sklenitvi sporazuma Drnovšek-Račan, so poučne.
Dokaz zrelosti slovenske in hrvaške politike – v tem trenutku, ko ni veliko časa in ko še ni videti jasnih izhodov –, bo dogovor, ki bi zadovoljil obe strani. Za začetek bi se lahko v Zagrebu nekoliko otresli svoje oholosti, računajoč, da bo Slovenija pokleknila pod pritiski, v Ljubljani pa bi lahko morda malo manj uporabljali argument močnejšega, izhajajoč iz članstva v EU.
(Iz sobotnega tiskanega Dela)
