Tiskane izdaje
Čeprav v Zagrebu in Ljubljani vztrajno zanikajo, da je na nedavno otoplitev skoraj že zamrznjenih odnosov med državama vplival nekdo tretji, se njegove sledi iz dneva v dan jasneje vidijo. Ne toliko v sami vsebini dogovora, ki je z včerajšnjo odobritvijo na odborih za zunanje in evropske zadeve slovenskega parlamenta zaživel v celoti, temveč v okoliščinah, ki spremljajo dosedanje nekajdnevno topljenje ledu na Sotli in Kolpi.
Že informacija, da je bil novi ameriški veleposlanik na Hrvaškem pri zunanjem ministru Gordanu Jandrokoviću le kakšno minuto prej, preden je iz Zagreba po nekajdnevnem sprenevedanju prišlo v Ljubljano pismo, v katerem Hrvati potrjujejo obstoj dogovora, da se bodo pogovori o reševanju meje odvijali na podlagi drugega Rehnovega predloga, je bil dovolj jasen namig o vplivu tujih elementov. Kasnejša potrditev, da so pri avgustovskem dogovarjanju med Ljubljano in Zagrebom sodelovali tudi diplomati nekaterih tujih držav, sicer bojda le kot priče, pa samo potrjuje domneve, da decembrska slovenska blokada in junijska popolna zamrznitev nadaljnjih pogovorov, ni zaskrbela zgolj razumnih ljudi v Ljubljani in Zagrebu.
Angažiranje tujcev pri iskanju razumne rešitve že osemnajstletnega mejnega spora je razumljivo. Trmasto vztrajanje na dosedanjih pozicijah in nesposobnost dogovora med obema državama sta prav klicala po sodelovanju tretjega, ki bi lahko premaknil zadevo iz slepe ulice. Komu je to uspelo, zdaj niti ni pomembno. Važno je, da se je kolesje urejanja odnosov med sosednjima državama spet zagnalo in kot kaže, bo za usklajeno delovanje od zunaj skrbel tretji, zlasti pri iskanju rešitve mejnega problema.
A kot je pokazala včerajšnja razprava na obeh odborih slovenskega parlamenta, največje nevarnosti, da se tudi tokrat ne bo izšlo po pričkovanjih, prežijo v domači politiki. Ne zgolj slovenski, najbrž so razmere podobne tudi na Hrvaškem, kjer tudi ne manjka v politiki takšnih, ki v populističnem in mnogokrat iracionalnem zavračanju urejanja odnosov s sosedo vidijo svojo priložnost za čast in slavo. Oba premiera sta se zato s petkovim kompromisom odločila za igro visokih političnih vložkov, kjer sta ob neuspehu lahko ob vse.
Iz sredine tiskane izdaje Dela.
