Igralci danes gagajo in btapajo

Ljubljana – Od leta 1995 je 23. april svetovni dan knjige, po Unescovi dikciji tudi dan avtorskih pravic, 26. april pa je Svetovna organizacija za intelektualno lastnino razglasila za dan intelektualne lastnine. Letos poteka svetovno praznovanje, bolje ozaveščanje javnosti, desetič zapored. To je tudi več kot primeren dan za opozorila o pomembnosti še neveljavne pekinške pogodbe.

Današnji dan, pravijo na uradu za intelektualno lastnino, je bil izbran, ker je 26. aprila 1970 začela veljati Konvencija o ustanovitvi Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO), z njim pa naj bi države članice zvišale zavest o vlogi intelektualne lastnine v vsakdanjem življenju ter počastile prispevek izumiteljev in umetnikov k razvoju družb po vsem svetu. Osrednja tema letošnjega svetovnega dne so inovacije – vez sveta. Cilj dneva je okrepiti zavedanje o vplivu patentov, znamk, modelov, industrijskega oblikovanja, avtorske in sorodne pravice na vsakdanje življenje ter opozoriti, da varstvo pravic intelektualne lastnine spodbuja ustvarjalnost in inovativnost. Letošnji svetovni dan intelektualne lastnine zaznamuje globalnost ustvarjalnosti in iz nje izvirajoče moči – zakaj nove ideje pomagajo tudi pri reševanju nam vsem skupnih globalnih izzivov, kot so podnebne spremembe, skrb za zdravje, preprečevanje revščine in odpravljanje lakote. Osrednja tema letošnjega dne so inovacije, zato se letošnji slogan WIPO glasi »inovacije izboljšujejo življenje«. Inovacije srečujemo v vsakem trenutku našega življenja in nas spremljajo vse življenje. Inovacije omogočajo, da je naše življenje bolj zdravo, varnejše in udobnejše. Intelektualna lastnina podpira inovacije. Po eni strani omogoča vlaganja v inovacije, po drugi pa zagotavlja nagrado ustvarjalcem. Tako jih spodbuja, da še naprej razvijajo svoje ideje in hkrati z odprtostjo, ki jo tudi zagotavlja intelektualna lastnina, zagotavljajo pretok znanja v družbi. Ljudje vsak dan ustvarjamo izjemne izume in spreminjamo svet na bolje. Inovativnost je gonilo, ki ne pozna meja, ki težave preoblikuje v izziv, te pa v napredek ter ustvarjanje novih možnosti in priložnosti.

Za pravice gre!

Konkretne spodbude pri zaščiti intelektualne lastnine letos prihajajo iz umetniške sfere – člani evropskih igralskih sindikatov in združenj, tudi plesnih in drugih, so se zavezali za globalno množično akcijo. Združenje dramskih umetnikov Slovenije se je akciji pridružilo na pobudo Mednarodnega združenja igralcev (FIA), poimenovalo jo je Pekinška raca, z njo pa želi na poseben, vizualen način opozoriti politike in druge odločevalce na nujnost ratifikacije pekinške pogodbe, ki bi avdiovizualnim igralcem omogočila pravično nadomestilo za uporabo njihovih del in odpravo neenakopravnega položaja v primerjavi z drugimi izvajalci.

Danes slovenski igralci skupaj s kolegicami in kolegi iz skoraj vseh evropskih igralskih sindikatov in združenj torej gagajo za svoje pravice, za tisto, kar jim pripada! Akcija namreč poteka tako, da si igralci natisnejo enotna sporočila (Ga? Ga-ga! Ga-ga-mo za svoje pravice! Ratificirajmo Pekinško pogodbo!), z njimi naredijo selfije in jih objavijo na svojih profilih na družabnih omrežjih ali na spletni strani združenja dramskih umetnikov.

Varovanje vseh izvedb

Pekinška pogodba o avdiovizualnih izvedbah (BTAP – Beijing Treaty on Audiovisual Performances) Svetovne organizacije za intelektualno lastnino je mednarodna pogodba, ki izvajalcem izvedb, uporabljenih v avdiovizualnih delih, prvič priznava pravice intelektualne lastnine. Sprejeta je bila na diplomatski konferenci v Pekingu junija 2012 po dvajsetih letih trdih pogajanj, z njo se bo končala diskriminacija med različnimi kategorijami izvajalcev. V večini svetovnih držav se je vse od šestdesetih let prejšnjega stoletja do pred kratkim namreč ekonomsko varovanje pravic izvajalcev reguliralo samo za izvedbe na fonogramih (torej na zvočnih posnetkih), ne pa tudi na vizualnih posnetkih.

BTAP bo z zahtevo, da imajo vse izvedbe – ne glede na način priobčitve javnosti in naravo zapisa (zvočni ali vizualni) – zagotovljeno varstvo intelektualne lastnine, prinesla enakopravnost na področju varstva pravic izvajalcev. Raba prihodnjika je v tem primeru ustrezna: pogodbo je sicer podpisalo več držav, gre pa za to, da bo lahko začela veljati šele takrat, ko jo bo ratificiralo dovolj držav. Do zdaj je ni.

Klasično obotavljiva Slovenija

V Pekingu, kjer se je diplomatske konference udeležilo rekordnih 155 držav članic WIPO, Evropska unija, šest medvladnih organizacij in 45 nevladnih organizacij, je 122 držav takoj, brez pomislekov podpisalo sklepno listino pogodbe, 48 držav tudi pogodbo samo, a zavezujoča bo šele, ko jo bo ratificiralo 30 držav podpisnic pogodbe. Do zdaj je pogodbo ratificiralo petnajst držav, Salvador, Gabon, Sveti Vincencij in Grenada, Tunizija, Severna Koreja, Rusija, Moldavija, Katar, Čile, Združeni arabski emirati, Kitajska, Japonska, Slovaška, Botsvana in Sirija, kar je natančno polovica za veljavnost pogodbe potrebnih ratifikacij. Slovenija še ne. Stalni predstavnik Republike Slovenije pri uradu Združenih narodov je v imenu Republike Slovenije pogodbo podpisal junija 2013 na sedežu Svetovne organizacije za intelektualno lastnino. S podpisom se je Slovenija zavezala, da bo pogodbo ratificirala in njene določbe vključila v svojo nacionalno zakonodajo. Tega še ni storila.

V Zavodu za uveljavljanje pravic avtorjev, izvajalcev in producentov avdiovizualnih del Slovenije (AIPA), organizaciji, katere glavni cilj in dejavnost sta kolektivno uveljavljanje in zaščita pravic avtorjev, izvajalcev in producentov avdiovizualnih del (in ima za to početje dovoljenje urada za intelektualno lastnino) razlagajo, da bo začela BTAP veljati skladno s 26. členom pogodbe »tri mesece po tem, ko bo 30 upravičenih pogodbenic (…) deponiralo svoje listine o ratifikaciji ali pristopu«. Pogodba torej ne bo veljavna, dokler (in če) je 30 držav ne bo ratificiralo ali vsaj pristopilo k njej.

Izključne pravice

Skladno s pogodbo WIPO iz leta 1996, ki je posodobila sistem zagotavljanja in varstva pravic za izvedbe na fonogramih, prinaša BTAP avdiovizualnim izvedbam moralne pravice in več ekonomskih pravic (vključno z uporabo na spletu), hkrati pa pomembne razlike v primerjavi s prejšnjo prakso. BTAP in rimska konvencija iz leta 1961, ki je bila prva mednarodna pogodba za varovanje intelektualne pravice izvajalcev, producentov fonogramov in izdajateljev TV-programov, se poglavitno razlikujeta glede pravic avdiovizualnih izvajalcev. Rimska konvencija izvajalcem zagotavlja samo omejeno varstvo in nobenih moralnih pravic, daje jim zgolj pravico do nasprotovanja določenim uporabam njihovih izvedb, BTAP pa jim dodeljuje izčrpen seznam izključnih pravic, tudi pravico do dajanja na voljo javnosti, kar je v smislu sodobnega tehnološkega razvoja in digitalne distribucije kreativnih stvaritev postalo najpomembneje. BTAP avdiovizualnim izvajalcem dodeljuje tudi moralne pravice, ki v rimsko konvencijo niso bile vključene. Najpomembnejša razlika pa je seveda dejstvo, da BTAP izrecno ščiti avdiovizualne posnetke in določene rabe le-teh, rimska konvencija pa jih ni.